PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
star. pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
kričáti kot črédnik, vpíti kot črédnik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
- imeti, posedovati
- ukvarjati se z govejo živino, tj. krmiti, molsti jo, kidati ji ipd.
PRIMERJAJ: gleštati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
- 1. ki je v zvezi z govedom 1. ali gojenjem goveda 1.
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ekspr. manjšalnica od juha: postregla jim je z dobro govejo juhico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
kačji pastirSNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
kdor pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka: planšarji so jim ponudili kislo mleko in sir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
ženska, ki pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka: več let je preživela v planini kot planšarica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
pasti, oskrbovati v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarjati s predelovanjem mleka: več let je planšarila na oddaljeni planini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
- 1. ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi
- 1.1. ki po ločitvi od tekoče snovi s pretakanjem ostane na površini česa luknjičastega, mrežastega
- 2. ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti
- 3. ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
(Iz knjige) si je /na čisto/ (v svojo beležko) prepisal vse najvažnejše podatke.
Oče mu je /po svojem očetu/ prepisal kmetijo.
/Po dolgem premisleku/ je sina prepisal v strokovne šole.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024
STALNE ZVEZE: bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija, spongiformna encefalopatija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. spongiform, iz lat. spongia, spongea ‛goba’, to prevzeto iz gr. spongiá iz spóngos + ↑forma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
Na oddelku Biotehniške fakultete pogosto uporabljamo besedo govedo, saj je govedoreja ena izmed naših osnovnih dejavnosti. Žal pa ta beseda ni ravno lahka za pravilno uporabo. Imamo kar precej težav, zato se obračam na vas po pomoč.
Na spletu sem našla pregibanje besede (spodaj), a tam ga uporabljajo kot edninski samostalnik. Če pa rečemo »Govedo se je paslo na travniku«, ne mislimo ene živali, ampak več.
Ko govorimo na splošno o govedu, ni težav. A te se hitro pojavijo, ko hočemo govoriti o pasmah, velikosti, glavah – goveda, govedi ali goved?
Za boljšo predstavo naših težav sem izpisala nekaj variant uporabe iz našega strokovnega teksta:
- Spremljanje reje govedi na planinski paši
- Pasme govedi
- Ocenjevanje govedi v 19. stoletju
- 70 glav govedi
- Merjenje telesnih mer pri govedu
- pasemski standard cikastega goveda – [cikasto (bohinjsko) govedo je ime pasme]
- Prvi opisi cikastega (bohinjskega) goveda
- Dovoljene barvne razlike pri cikastemu govedu
- Oblika vimena pri bohinjskem govedu
- Ukrepi za izboljšanje bohinjskega goveda
- Viri o cikastem govedu
- … telesne mere krav bohinjskega goveda
- Rezultati kontrole prireje mleka po letih za cikasto govedo
- … je edina slovenska avtohtona pasma govedi
- … spada med kratkorožna goveda
- mlečni tip goveda
- Število velike govedi se je zmanjšalo
- … pri govedu in ovcah
- O govedu na Kranjskem
- Prehrana goved
Očitno v besedilu uporabljajo v rodilniku pasme govedi, kadar govorijo na splošno o govedu kot vrsti, kadar pa o posamezni pasmi ali skupini pa mere bohinjskega goveda, čeprav uporaba ni tako striktna.
Verjetno ste si lahko ustvarili sliko o naših težavah. Zelo bom vesela vaše pomoči, saj se s temi težavami bodemo že leta. Prav pa bi bilo, da se končno naučimo besedo pravilno uporabljati.
A. K.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.