eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
govêji govêja govêje pridevnik [govêji] STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad FRAZEOLOGIJA: goveja muzika ETIMOLOGIJA: ↑govedo
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn] 1. ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi1.1. ki po ločitvi od tekoče snovi s pretakanjem ostane na površini česa luknjičastega, mrežastega
2. ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti
3. ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: ↑precediti
spongifórmni spongifórmna spongifórmno pridevnik [spongifórmni] STALNE ZVEZE: bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija, spongiformna encefalopatija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. spongiform, iz lat. spongia, spongea ‛goba’, to prevzeto iz gr. spongiá iz spóngos + ↑forma
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
črédnik -a m (ẹ̑)
star. pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo
júhica -e ž (ú)
ekspr. manjšalnica od juha: postregla jim je z dobro govejo juhico
plánšar -ja m (ȃ)
kdor pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka: planšarji so jim ponudili kislo mleko in sir
plánšarica -e ž (ȃ)
ženska, ki pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka: več let je preživela v planini kot planšarica
planšáriti -im nedov. (á ȃ)
pasti, oskrbovati v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarjati s predelovanjem mleka: več let je planšarila na oddaljeni planini
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
pastír -ja
m kdor pase, čuva živino
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: kačji pastir
plánšar -ja
m kdor v planinah pase, oskrbuje živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka
plánšarica -e
ž ženska, ki v planinah pase, oskrbuje živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka
planšáriti -im
nedov. pasti, oskrbovati v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarjati s predelovanjem mleka
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
prepísati in prepisáti -píšem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo na novo pisno narediti kaj / o čem
(Iz knjige) si je /na čisto/ (v svojo beležko) prepisal vse najvažnejše podatke.
2.
kdo/kaj izročiti komu/čemu kaj
Oče mu je /po svojem očetu/ prepisal kmetijo.
3.
kdo/kaj dati, poslati koga/kaj na/v/med koga/kaj / am
/Po dolgem premisleku/ je sina prepisal v strokovne šole.
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čámər 1., -mra, m. der Stier, Jan., Kr.-Valj. (Rad), Saleška dol.-C., Poh.-Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
glajštati [glájštati glájštam]
nedovršni glagol- imeti, posedovati
- ukvarjati se z govejo živino, tj. krmiti, molsti jo, kidati ji ipd.
PRIMERJAJ: gleštati
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
plánšar -ja m
plánšarica -e ž
planšáriti -im nedov.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Težave pri sklanjanju besede »govedo«
Na oddelku Biotehniške fakultete pogosto uporabljamo besedo govedo, saj je govedoreja ena izmed naših osnovnih dejavnosti. Žal pa ta beseda ni ravno lahka za pravilno uporabo. Imamo kar precej težav, zato se obračam na vas po pomoč.
Na spletu sem našla pregibanje besede (spodaj), a tam ga uporabljajo kot edninski samostalnik. Če pa rečemo »Govedo se je paslo na travniku«, ne mislimo ene živali, ampak več.
Ko govorimo na splošno o govedu, ni težav. A te se hitro pojavijo, ko hočemo govoriti o pasmah, velikosti, glavah – goveda, govedi ali goved?
Za boljšo predstavo naših težav sem izpisala nekaj variant uporabe iz našega strokovnega teksta:
- Spremljanje reje govedi na planinski paši
- Pasme govedi
- Ocenjevanje govedi v 19. stoletju
- 70 glav govedi
- Merjenje telesnih mer pri govedu
- pasemski standard cikastega goveda – [cikasto (bohinjsko) govedo je ime pasme]
- Prvi opisi cikastega (bohinjskega) goveda
- Dovoljene barvne razlike pri cikastemu govedu
- Oblika vimena pri bohinjskem govedu
- Ukrepi za izboljšanje bohinjskega goveda
- Viri o cikastem govedu
- … telesne mere krav bohinjskega goveda
- Rezultati kontrole prireje mleka po letih za cikasto govedo
- … je edina slovenska avtohtona pasma govedi
- … spada med kratkorožna goveda
- mlečni tip goveda
- Število velike govedi se je zmanjšalo
- … pri govedu in ovcah
- O govedu na Kranjskem
- Prehrana goved
Očitno v besedilu uporabljajo v rodilniku pasme govedi, kadar govorijo na splošno o govedu kot vrsti, kadar pa o posamezni pasmi ali skupini pa mere bohinjskega goveda, čeprav uporaba ni tako striktna.
Verjetno ste si lahko ustvarili sliko o naših težavah. Zelo bom vesela vaše pomoči, saj se s temi težavami bodemo že leta. Prav pa bi bilo, da se končno naučimo besedo pravilno uporabljati.
A. K.
Število zadetkov: 22