eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

govêji govêja govêje pridevnik [govêji] STALNE ZVEZE: goveja blaznost, goveja spongiformna encefalopatija, goveji obad
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: govedo
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn] ETIMOLOGIJA: precediti
spongifórmni spongifórmna spongifórmno pridevnik [spongifórmni]
STALNE ZVEZE: bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija, spongiformna encefalopatija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. spongiform, iz lat. spongia, spongea ‛goba’, to prevzeto iz gr. spongiá iz spóngos + forma

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

črédnik -a m (ẹ̑)
star. pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo
júhica -e ž (ú)
ekspr. manjšalnica od juha: postregla jim je z dobro govejo juhico
plánšar -ja m (ȃ)
kdor pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka: planšarji so jim ponudili kislo mleko in sir
plánšarica -e ž (ȃ)
ženska, ki pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka: več let je preživela v planini kot planšarica
planšáriti -im nedov. (á ȃ)
pasti, oskrbovati v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarjati s predelovanjem mleka: več let je planšarila na oddaljeni planini

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pastír -ja m
kdor pase, čuva živinopojmovnik
SINONIMI:
ekspr. pastirček, star. pastirec
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik kačji pastir
GLEJ ŠE: duhovnik, ovčar, župnik
plánšar -ja m
kdor v planinah pase, oskrbuje živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mlekapojmovnik
SINONIMI:
nar. majer, nar. planinec
plánšarica -e ž
ženska, ki v planinah pase, oskrbuje živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mlekapojmovnik
SINONIMI:
nar. majerica, nar. planinka
planšáriti -im nedov.
pasti, oskrbovati v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarjati s predelovanjem mleka
SINONIMI:
nar. majariti, nar. planiniti

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prepísati in prepisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo na novo pisno narediti kaj / o čem
(Iz knjige) si je /na čisto/ (v svojo beležko) prepisal vse najvažnejše podatke.
2.
kdo/kaj izročiti komu/čemu kaj
Oče mu je /po svojem očetu/ prepisal kmetijo.
3.
kdo/kaj dati, poslati koga/kaj na/v/med koga/kaj / am
/Po dolgem premisleku/ je sina prepisal v strokovne šole.

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

črédnik Frazemi s sestavino črédnik:
kričáti kot črédnik, vpíti kot črédnik

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

planšar

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čámər 1., -mra, m. der Stier, Jan., Kr.-Valj. (Rad), Saleška dol.-C., Poh.-Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

glajštati [glájštati glájštam] nedovršni glagol
  1. imeti, posedovati
  2. ukvarjati se z govejo živino, tj. krmiti, molsti jo, kidati ji ipd.

PRIMERJAJ: gleštati

Geografski terminološki slovar

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stája -e ž

Planinski terminološki slovar

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

plánšar -ja m
plánšarica -e ž
planšáriti -im nedov.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Težave pri sklanjanju besede »govedo«

Na oddelku Biotehniške fakultete pogosto uporabljamo besedo govedo, saj je govedoreja ena izmed naših osnovnih dejavnosti. Žal pa ta beseda ni ravno lahka za pravilno uporabo. Imamo kar precej težav, zato se obračam na vas po pomoč.

Na spletu sem našla pregibanje besede (spodaj), a tam ga uporabljajo kot edninski samostalnik. Če pa rečemo »Govedo se je paslo na travniku«, ne mislimo ene živali, ampak več.

Ko govorimo na splošno o govedu, ni težav. A te se hitro pojavijo, ko hočemo govoriti o pasmah, velikosti, glavah – goveda, govedi ali goved?

Za boljšo predstavo naših težav sem izpisala nekaj variant uporabe iz našega strokovnega teksta:

  • Spremljanje reje govedi na planinski paši
  • Pasme govedi
  • Ocenjevanje govedi v 19. stoletju
  • 70 glav govedi
  • Merjenje telesnih mer pri govedu
  • pasemski standard cikastega goveda – [cikasto (bohinjsko) govedo je ime pasme]
  • Prvi opisi cikastega (bohinjskega) goveda
  • Dovoljene barvne razlike pri cikastemu govedu
  • Oblika vimena pri bohinjskem govedu
  • Ukrepi za izboljšanje bohinjskega goveda
  • Viri o cikastem govedu
  • … telesne mere krav bohinjskega goveda
  • Rezultati kontrole prireje mleka po letih za cikasto govedo
  • … je edina slovenska avtohtona pasma govedi
  • … spada med kratkorožna goveda
  • mlečni tip goveda
  • Število velike govedi se je zmanjšalo
  • … pri govedu in ovcah
  • O govedu na Kranjskem
  • Prehrana goved

Očitno v besedilu uporabljajo v rodilniku pasme govedi, kadar govorijo na splošno o govedu kot vrsti, kadar pa o posamezni pasmi ali skupini pa mere bohinjskega goveda, čeprav uporaba ni tako striktna.

Verjetno ste si lahko ustvarili sliko o naših težavah. Zelo bom vesela vaše pomoči, saj se s temi težavami bodemo že leta. Prav pa bi bilo, da se končno naučimo besedo pravilno uporabljati.

A. K.

Število zadetkov: 22