govoriti

1. govoriti v korist nekoga, zagovarjati
2. zdraviti z zagovori; rotiti; zaklinjati

1. zarekati se, tj. pomotoma večkrat reči kako besedo namesto druge
2. prisegati, zaklinjati se

1. pregovarjati, prepričevati
2. pogovarjati se

1. imenovati, proglasiti
2. zapovedati, ukazati

PRIMERJAJ: velevati

1. izgovarjati se, opravičevati se
2. klepetati, čebljati

poskušati govoriti; bebljati

zmedeno, neumno govoriti

nesmiselno govoriti, govoričiti

nepremišljeno govoriti, blebetati

nespodobno, pohujšljivo govoriti

nespametno, zmešano govoriti; klobuštrati

neprimerno, neokusno govoriti; kvasiti

1. govoriti brez zob, nerazločno; momljati
2. žvečiti

razumno govoriti, sklepati; modrovati

1. molčati
2. mrmrati, godrnjati, nerazločno govoriti

ne govoriti, ne pripovedovati

zadirati se, razdraženo govoriti

1. nevsakdanje govoriti, pesniti
2. zveneti

1. žvečiti
2. prazno, nespametno govoriti; klafati

PRIMERJAJ: dvečiti, zvečiti, žvekljati, žvečiti

1. beseda
2. govor

PRIMERJAJ: časna beseda

1. grajati, sramotiti
2. klevetati, obrekovati

PRIMERJAJ: fržmagovati

1. grajati, sramotiti
2. klevetati, obrekovati

PRIMERJAJ: fržmagati

1. imeti govorno napako, ne moči izgovarjati glas l
2. jecljati

1. priimek, vzdevek
2. jezikoslovje zaimek

PRIMERJAJ: namestna beseda, pridejek

1. jezikoslovje prislov
2. jezikoslovje pridevnik

1. jezikoslovje zloženka
2. jezikoslovje sestavljenka

1. svariti
2. oštevati

1. cev za pogovore, prenašanje zvoka na manjše razdalje
2. kdor neprestano govori iste reči

1. širokoustiti se, bahati se
2. groziti, pretiti

pričati, dokazovati na sodišču

vedeževati, bajati

zagovarjati pred sodiščem

blebetati

izreči kaj nepremišljenega; blekniti

odpreti usta; črhniti; ziniti

odpreti usta; črhniti; ziniti

stara beseda reči

odbiti, odreči, odkloniti

s pripovedovanjem pojasniti; dopovedati

prekinjati pri govorjenju, vpadati v besedo

sporočati veliko ljudem; razglaševati

reči, povedati

oglašati se s čemernim, neprijaznim glasom

hvaliti

imenovati

predajati sporočilo

izreči

izgovarjati, izrekati

izraža sklep, sodbo o osebku

predrzno ugovarjati, odgovarjati

klicati

krivo priseči

PRIMERJAJ: krivo, priseči

lagati

izmišljati si zgodbe, besedičiti

mrmrati

PRIMERJAJ: mrmrati

močno prositi, moledovati

moliti

mrmrati

PRIMERJAJ: memrati

rohneti

obljubljati, obetati

zaobljubljati se

obljubiti

obljubljati

obtožiti

odgovarjati

odgovoriti

odgovoriti na uradno, sodno vprašanje, prevzeti odgovornost

zanikati

odpovedati, odreči

ogovarjati

razglasiti, oznaniti

1. izobčiti
2. uročiti

zahtevati, terjati

PRIMERJAJ: pojerovati

zahtevati, terjati

PRIMERJAJ: pojerjati

poklicati

močno zaprositi, zahtevati

(imeti namen) reči

povedati

pripovedovati, praviti

prepričevati, pregovarjati

pričati

PRIMERJAJ: pričevati

pričati, pričevati

PRIMERJAJ: pričati

pridigati

prigovarjati, tj. z besedami skušati vplivati na ravnanje poslušalca

pripovedovati

priseči

PRIMERJAJ: krivo priseči, prisegati

prisegati

PRIMERJAJ: priseči

prositi

razglasiti, oklicati

razlagati, pojasnjevati

razlagati, pojasnjevati

o govorici, slovesu razširjati se

razkriti, javno povedati

PRIMERJAJ: razodevati

razkrivati, objavljati

PRIMERJAJ: razodeti

reči

zaklinjati, tj. izrekati čarobne besede, da se kaj hudega odvrne ali da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost

1. povedati
2. dati, nakloniti

spovedati se, tj. v spovednici duhovniku povedati svoje grehe

spovedovati se

svetovati

šepetati

momljati, mrmrati

tajiti, zanikovati

1. tehtati
2. prositi na neprimeren način, ob neprimernem času

terjati

tožiti, obtoževati

tožiti, obtoževati

zahvaliti se

zareči se, tj. pomotoma reči kako besedo namesto druge

1. zarežati, zarenčati
2. zadirčno spregovoriti

priseči, zarotiti se

sukati, izkrivljati (resnico)

1. oklevetati
2. zaničevati

odpreti usta; ziniti

zlagati se, izreči laž

ugovarjati, oporekati

prepričati, dokazati

izgovarjati besedilo molitve; moliti

govoriti nerazločno tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljati; hohnjati

bahavo govoriti

1. biti dejaven, opravljati delo
2. govoriti kaj slabega o kom, opravljati

zbadljivo govoriti, iskati prepir, pretep

slovar

PRIMERJAJ: besedišče

šola v kranjskem, slovenskem jeziku

prepirati se

poskus govorjenja pri otrocih; bebljanje

bahač

bahati se

bahač

bahač

bahavost

koroško vprašati, barati

disputirati, prerekati se, razpravljati

jezikoslovje govorništvo

navidezen razlog, opravičilo, izgovor

jecljati

1. klepetanje, govoričenje
2. ropot mlinskega kolesa

klepetati, govoričiti

očitanje

koroško očitati

jezikoslovje glagol

klepetati, čenčati

karati, grajati, kaznovati

1. oglašati se kot ščinkavec, čivkati
2. razširjati novico med ljudmi

drug drugega izzivati, podžigati, spodbujati (k prepiru)

jecljanje

jecljati

PRIMERJAJ: jecljati

jecljavec

jecljavka

jezikoslovje sopomenka, sinonim

1. slepar
2. širokoustnež, bahač

PRIMERJAJ: fajtač

blebetač, čvekač, opravljivec

PRIMERJAJ: fajdač

blebetanje, besedičenje, opravljanje

blebetati, besedičiti, opravljati

1. pletenje
2. obrekljiv pogovor o kom; opravljanje

1. opravljivec
2. pletilec

1. plesti
2. pripovedovati kaj slabega o kom; opravljati

1. pačiti, prenarejati
2. grajati

klepetulja

klepetanje

klepetati

kdor ne drži dane besede, obljube; figamož

klevetnik, obrekljivec

PRIMERJAJ: fržmagovavec

klevetnik, obrekljivec

PRIMERJAJ: fržmagljivec

zmerljivka, psovka

dogovorjena razpoznavna beseda; geslo

kdor se prilizuje; prilizovalec

godrnjanje

godrnjati

kdor godrnja; godrnjavec

godrnjava ženska; godrnjavka

kdor veliko, predrzno govori; bahač

govor

blebetač, klepetulja

govorjenje, pogovor

graja, oštevanje

grajati, oštevati

kdor graja, ošteva; grajavec

groziti, pretiti

1. postavljati temelje, utemeljevati
2. ustanavljati
3. preiskovati, izpraševati

spodbujati k uporu, ščuvati

kdor nerazločno govori tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljavec; hohnjač

1. grobo, glasno oštevati; nadirati
2. ponosno se obnašati

kdor hvali; hvalivec

ime

jezikoslovje samostalniška beseda, tj. samostalnik, pridevnik

izgovor, opravičilo

izpraševati

prilizovalec

tarnati, jamrati

jecljati

PRIMERJAJ: ecljati

kramljati, klepetati

1. kdor rad klepeta, klepetulja
2. rastlina odolin, LATINSKO: Antirrhinum

1. jezik, tj. gibljiv mišičnat organ v ustih
2. jezik, tj. sistem izraznih sredstev za sporazumevanje

ženska, ki predrzno ugovarja, odgovarja

karati, oštevati

1. ptica leščarka, gozdni jereb, LATINSKO: Bonasa bonasia
2. vzdevek ženski

jecljati

nespodobno, pohujšljivo govorjenje

tarnati, pritoževati se

kdor (rad) veliko govori, klepeta; klepetalec

stara beseda kleti, preklinjati

kletev, kletvica

PRIMERJAJ: kletvina

kletev, kletvica

PRIMERJAJ: kletva

poziv

PRIMERJAJ: klicanje

poziv

PRIMERJAJ: klic

stara beseda preklinjati

zmerljivke, psovke

jezikoslovje osnovna, netvorjena, nemotivirana beseda

pogovor, klepet, kramljanje

pogovarjati se, klepetati, kramljati

prepirati se, kregati se

kričanje

1. lirska pesem
2. bajka
3. klepet, nepotrebno govorjenje

kdor kramlja, klepeta

kramljati, klepetati, čvekati

kdor neokusno, neprimerno govori; kvasač

PRIMERJAJ: kvasavec

neroden, slab govorec

PRIMERJAJ: kvasalnik

jezikoslovje lastno ime

poetika , jezikoslovje stalna besedna zveza, navadno s posebnim, prenesenim pomenom besed; reklo; frazem

PRIMERJAJ: naroberečnost

laž

prilizovati se

kdor se prilizuje; prilizovalec

izmišljotina, izmišljena zgodba

posrednik pri sklepanju kupčij; mešetar

jezikoslovje zbirni samostalnik; kolektiv

govornik, retor

molitev

PRIMERJAJ: molitva

kdor moli; molivec

molitev

PRIMERJAJ: molitev

molitev, molitvica

prevajati

nem človek; mutec

jezikoslovje zaimek

PRIMERJAJ: pridevek

napovedati

napovedovati

predvidevati, napovedovati

zapovedati

poetika , jezikoslovje nestalna besedna zveza

PRIMERJAJ: lastnorečnost

naročati, odrejati, ukazovati

PRIMERJAJ: naročiti

naročiti, odrediti, ukazati

PRIMERJAJ: naročati

jezikoslovje primernik

1. nov sadež, pridelek
2. novica

obljuba, obet

kdor obljublja, obeta

obljuba, obet

grajati, očitati

odgovor

ugovor, medklic

odpoved

jezikoslovje tvorjenka

odpuščanje grehov; odveza

naznanilo

opominjati

izreči očitek

PRIMERJAJ: oponositi

izreči očitek

PRIMERJAJ: oponesti

prestrašiti

1. očitanje, očitek
2. obšiv

PRIMERJAJ: oštepek

1. očitanje, očitek
2. obšiv

PRIMERJAJ: oštep

preklinjati

ženska, ki ščuva, hujska; podpihovalka

pogovor, pomenkovanje

pogovor, pomenek

jezikoslovje prislov

nazdraviti

1. imeti pomen; pomeniti
2. pogovoriti se, pomeniti se

pogovor

1. opominjati
2. spominjati se

povprašati

vprašanje

ukazovati, naročati

PRIMERJAJ: poročiti, priporočati

1. ukazati, naročiti
2. poročiti

posvariti

posvetovati se

1. novica
2. poštna kočija

1. povest
2. govorica, fama

sporočiti pozdrav; pozdraviti

pozdravljati, tj. z besedami izražati svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju

vprašati

prekleti

preklinjati

kaznovati, karati, svariti

PRIMERJAJ: premsa

prepirati se

prepirljiva ženska

prepirljivost

prepovedati

prepovedovati

prerokovati

grožnja, pretenje, pretež

PRIMERJAJ: pretež

grožnja, pretenje

PRIMERJAJ: pretez

pretiti, groziti

1. pričevanje
2. sedanjost

PRIMERJAJ: na priči biti

priimek, vzdevek

PRIMERJAJ: pridevek

pridiga

pridigar

pridušati se, zaklinjati se

1. dogodek
2. pripoved o preteklem dogodku
3. zgodovinopisje, zgodovina

PRIMERJAJ: prigodinski pisar

priimek

priliznjenka

prilizovati se

prilizovalec

ukazovati, naročati

PRIMERJAJ: poročati, priporočiti

ukazati, naročiti

prisega

prošnja

prosilec

ugovor

pretiti, groziti

osnovna, nemotivirana beseda

govorica, glas, fama, sloves

kdor širi govorice

razlaganje, pojasnjevanje

širjenje govoric, opravljanje

širiti govorice, opravljati

1. stvar
2. beseda

1. kar je rečeno
2. dejstvo

govornik

prilizovati se

samohvala

dokazovanje, prepričevanje

1. slovo, poslovitev
2. slavljenje

puščati oditi, odslavljati, dajati slovo

PRIMERJAJ: slovo dati

dovoljenje za odhod, slovo

postiti oditi, odsloviti, slovo dati

1. mazati s smrkljem
2. dobrikati se

1. drgniti, natirati
2. laskati, prilizovati se

jezikoslovje člen

posvariti, okarati, kaznovati

sramotiti

strašiti

1. nasvet, svetovanje
2. posvetovalni zbor, (mestni) svet

posvetovanje

šaliti se

PRIMERJAJ: šaliti

šaliti se

PRIMERJAJ: šalati

kletvica

preklinjati

PRIMERJAJ: šentovati

preklinjati

PRIMERJAJ: šentati

jecljati

1. širokoustnež, bahač
2. čevljarsko kladivo

stara beseda jezik, tj. sistem znakov za sporazumevanje

ščuvati, hujskati

ščuvalec, hujskač

koroško grajati, karati

tajenje, tajba, tj. zanikovanje, nepriznavanje krivde

tikati, tj. uporabljati v pogovoru s kom obliko druge osebe ednine

razlagati, prevajati

tožba, obtožba

pritoževati se

ukazati

ukazovati

uroki

večerne, predzadnje molitve, ki jih duhovnik opravi v dnevu

ukazovati, velevati

PRIMERJAJ: veleti

jezikoslovje veznik

vikati, tj. uporabljati v pogovoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola

voščilo, tj. izraz, s katerim se vošči

očitati

prepirljivost

zahvala

zapovedati, ukazati

PRIMERJAJ: zapovedovati

zapovedovati, ukazovati

1. zapletenost
2. zapleteno govorjenje

oklevetati, osramotiti

zakleti

ukazati, naročiti

izprašati

zgovornost

jezikoslovje zlog

zmerjati, sramotiti, oštevati

jezikoslovje prislov

1. žaliti
2. žalostiti

klepetulja, blebetač

klepetanje, žlobudranje

klepetati, žlobudrati

zamahovati z iztegnjenim kazalcem v svarilo; žugati; pretiti

zasmehovati, norčevati se iz koga s posnemanjem, tj. ravnati, govoriti tako kot nekdo drug in se na ta način norčevati iz njega

PRIMERJAJ: pačiti, pači se vse