drážnica -e ž (ȃ) nar. odtočni jarek: na močvirnem svetu so naredili veliko dražnic
 
gozd. odtočni jarek ob robu gozdne ceste kot podaljšek dražnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

globočína -e ž (íknjiž.  
  1. 1. razsežnost v navpični smeri navzdol; globina: meriti globočino; globočina brezna, morja
    // prostor, ki je nižje, globlje od okolja: sidro se je počasi spustilo v globočino; potopiti se v globočini; pren. nekje v globočini se je zavedal svoje krivde
  2. 2. razmeroma precej oddaljeni, srednji del česa: gozdne globočine
  3. 3. z rodilnikom visoka stopnja, intenzivnost čustvene prizadetosti: spoznati globočino materine ljubezni
  4. 4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi globočina duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: obžalovati iz globočine duše; iz globočine srca te prosim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

gózden in gôzden -dna -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa
// zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne jagode; gozdna ptica, rastlina, žival; gozdno drevo / gozdni čuvaj, delavec; gozdni sklad; gozdna uprava; gozdno gospodarstvo / gozdni park gozd, urejen za park
// gozdni prirastek; gozdna drevesnica drevesnica za sadike gozdnih dreves; gozdna žaga žaga z dolgim, širokim listom in ročajema na obeh koncih
♦ 
bot. divji gozdni koren visoka rastlina s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Angelica silvestris; gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; čeb. gozdni med med temne barve iz mane na drevju, zlasti iglastem; etn. gozdni mož divji mož; geogr. zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozdna stepa področje, kjer se mešata gozd in stepa; zool. gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; gozdni lazar; gozdna miš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

jágoda -e ž (á) 
  1. 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode; nabirati jagode; okopavati, saditi jagode; debele, zrele jagode; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi
    // košarica rdečih jagod
  2. 2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda; osmukati jagode; bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode; grozdne ali vinske jagode; grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice
  3. 3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice; jagode na rožnem vencu
  4. 4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka
    ♦ 
    bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; elektr. izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

jerébar -ja (ẹ̑) lov. lovec na gozdne jerebe: izkušen jerebar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

komunikácija -e ž (á) 
  1. 1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto; cestne, železniške komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji
  2. 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije; uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje
  3. 3. publ. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija; uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

kotánja -e ž (á) manjša vdolbina v zemljišču, navadno naravna: kotanja z vodo; na dnu gozdne kotanje je oglarska koča / svet za vasjo je poln kotanj / na cesti se delajo kotanje jame
// nav. ekspr. vdolbina, votlina sploh: vodnjak je bil velika kamnita kotanja / drobne oči ji tičijo globoko v kotanjah
♦ 
geogr. čelna kotanja kotanja, ki jo izdolbe ledenik ob svojem spodnjem koncu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

kresníca -e ž (í) 
  1. 1. majhna žuželka s svetilnim organom na spodnji strani zadka: nad travnikom so letale kresnice
  2. 2. nar. marjeta, ivanjščica: nabirati kresnice
    ♦ 
    bot. gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; etn. kresnica dekle, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem prosi za dobro letino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

manipulácija -e ž (á) 
  1. 1. opravljanje dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: palete za manipulacijo drobnejšega kosovnega blaga; prostor za manipulacijo; pren., slabš. nekaterim je novejša poezija samo manipulacija pojmov
    // adm. tehnično delo z uradnimi spisi, dokumenti: blagajniška, pisarniška manipulacija / stroški za manipulacijo
  2. 2. ravnanje, upravljanje: zamotane manipulacije; manipulacija z žerjavom / redko hipnotizer je delal manipulacije z rokami gibe
  3. 3. nav. slabš. preračunljivo ravnanje, dejanje: zakaj so bile potrebne vse te manipulacije, če si vedel, da ne bo nič; denarne manipulacije
  4. 4. gozd. manjša organizacijska enota za izkoriščanje gozda: upravnik (gozdne) manipulacije
    ♦ 
    les. ravnanje z lesom v vseh fazah sečnje, prevoza in predelave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

nasloníti -slónim stil. -ím dov., naslônil stil. naslónil (ī ọ́, í) 
  1. 1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: nasloniti lestev na zid; nasloniti ob ograjo prisloniti
    // naslonil je puško na okno in ustrelil / nasloniti komolce na mizo; nasloniti hrbet na vrata; nasloniti se na lopato, palico; z vso težo se je naslonil na prijatelja; nasloniti se na zid
     
    knjiž. ladja je naslonila bok ob pomol se je z bokom dotaknila pomola; je pristala ob pomolu
  2. 2. publ., navadno v zvezi z na napraviti, da je kaj odvisno: trditve je naslonil na trdne dokaze; knjižni jezik se je naslonil na narečje / nasloniti akcijo na mlajše moči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

nèsklénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni sklenjen: nesklenjen krog, obroč / nesklenjene gozdne površine nestrnjene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

nèstŕnjen -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni strnjen: nestrnjene gozdne površine; nestrnjena vrsta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

nímfa -e ž (ȋ) 
  1. 1. v grški mitologiji lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi: v teh gozdovih so živeli satiri in nimfe / gozdne, vodne nimfe
  2. 2. knjiž., ekspr. lepo, mlado dekle: ni mogel pozabiti nimfe z Bleda
    ♦ 
    zool. ličinka, ki se brez zabubljenja spremeni v razvito žuželko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

parcéla -e ž (ẹ̑) odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe: izmeriti parcelo; prodal je vse svoje parcele; gozdne in travniške parcele; meja parcele / gradbena parcela na kateri je (lahko) stavba
// razdeliti zemljišče na parcele
 
jur. odpisati parcelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

plása -e ž (á) zastar. ozek pas travnika, njive: gozdne plase in terase
// ozek pas česa sploh: na vratu se mu je poznala rdeča plasa od trdega ovratnika; ovratna plasa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

póljski tudi pôljski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na polje 1: poljski pridelki / poljska in hišna dela / poljska pot / poljske in gozdne rastline
● 
poljski čuvaj kdor ponoči varuje polja določene vasi pred škodo, tatovi in dobiva za to plačilo
♦ 
bot. poljski mak mak, ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; poljska bekica bekica, ki raste po travnikih, Luzula campestris; poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis; fiz. električna poljska jakost količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; lov. poljska perjad fazani, prepelice; voj. poljski telefon telefonski aparat, ki se uporablja na terenu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; poljska artilerija artilerija, ki pomaga pehoti in tankom pri operacijah na bojišču; poljska bolnica zasilna vojaška bolnica v bližini bojišča; poljska kuhinja prevozne naprave za pripravljanje hrane v bližini bojišča; zool. poljski brzec brzec, ki ima na zelenih pokrovkah deset belih lis, Cicindela campestris; poljski škrjanec škrjanec s kratkim okroglastim čopom na glavi, Alauda arvensis; poljski vrabec vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus; poljski zajec; poljska miš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

razkljúvati -am in -kljújem tudi razkljuváti -kljúvam in -kljújem dov., razkljúval tudi razkljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem zelo poškodovati, uničiti: truplo poginule živali so razkljuvali jastrebi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

róžica -e ž (ọ̑) 
  1. 1. manjšalnica od roža: rožice cvetejo; saditi rožice; cvetela je kot rožica / gorske, gozdne rožice; zdravilne rožice / rožice dišijo; nabirati rožice; otrok je trgal rožice za mater; drobne, pisane rožice; tak si kot rožica
  2. 2. ekspr. mlada, ljubka ženska: toliko rožic skupaj še ni videl / kot nagovor pridi, rožica moja
    ● 
    ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; ekspr. rožice njenih lic so se osule lepota njenega obraza je minila, prešla; knjiž., redko kot poznavalec vin je pohvalil rožico vonj vina; cvetico; pog. povedati resnico skozi rožice v omiljeni obliki; ekspr. biti v rožicah (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; pesn. rožice s Parnasa pesmi; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko
    ♦ 
    bot. listna rožica pritlični listi na zelo skrajšanih stebelnih členkih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

sípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: sipati moko v skledo; sipati žito v vrečo / sipati čokolado v mleko / sipati zrnje kokošim trositi
  2. 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim; posipati: sipati cesto s peskom / sipati sladkor po potici / sipati prašek na rano
  3. 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: veter je sipal porumenelo listje na zemljo; vodomet sipa vodo v zrak / strojnice sipajo ogenj na vse strani; na hišo so se sipale bombe / žareče železo sipa iskre; sonce je sipalo žarke skozi okna / jezno je sipal bliske iz oči
    // z glagolskim samostalnikom dajati kaj v večji količini: jesen je sipala svoje sadove / njene dlani so sipale dobroto
    // veliko, hitro govoriti, kar izraža samostalnik: sipal je očitke, vprašanja na vse strani / besede je kar sipala iz ust / brezoseb. to ni res, se je sipalo iz njega
  4. 4. ekspr. gosto in na drobno padati: začel je sipati dež; sneg se sipa iz oblakov / brezoseb. začelo je sipati (sneg) snežiti
    ● 
    knjiž. blisk sipa ogenj v gozdove povzroča gozdne požare; sipati komu pesek v oči metati komu pesek v oči; ekspr. spet sipa denar razsipava, zapravlja; sipati odgovore iz rokava stresati odgovore iz rokava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

spravílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spravilo: spravilno obdobje / spravilni stroški za odvoz lesa so narasli / gozdne spravilne naprave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

túndra -e ž (ȗ) obširen svet brez drevja onstran polarne gozdne meje: potovati po tundri; sibirske tundre; tundra in tajga
 
geogr. gozdna tundra na prehodu v gozd; mahovna tundra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

vláka -e ž (á) 
  1. 1. star. vlečenje: mula je bila vajena nošnje, ne pa vlake / pomagati pri vlaki brananju
  2. 2. gozd. žlebasta vdolbina v tleh za spravljanje lesa do gozdne ceste, skladišča: po vlakah so spravili hlode k cesti
  3. 3. lov. sled, ki se naredi z vlečenjem uplenjene živali po tleh, da se pes po njej uči iskati obstreljeno žival: spustiti psa na začetku vlake
  4. 4. nar. več skupaj zvezanih vej, na katerih se z vlečenjem spravlja zlasti seno v dolino: vpregel se je v veliko vlako sena in jo zvlekel k svislim / povezati veje v vlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

zastŕtje -a (ȓ) glagolnik od zastreti: zastrtje okna / zastrtje gozdne podrasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Število zadetkov: 23