eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža] ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn] STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑goba
jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək] STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: ↑jež
júr júrja samostalnik moškega spola [júr] ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, iz časa Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, v drugem pomenu verjetno nastalo iz svetniškega imena Jurij kot tabuistično ime
káča káče samostalnik ženskega spola [káča] STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
kozáča kozáče samostalnik ženskega spola [kozáča] ETIMOLOGIJA: ↑koza
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
močeràd močeráda samostalnik moškega spola [močeràt močeráda] STALNE ZVEZE: navadni močerad, planinski močerad
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȍčerad < slovan. *močeradь, nejasno, morda iz *močerъ ‛deževnik, mokra golazen’ + izpeljanka iz ↑jesti, prvotno torej *‛ki jé deževnike’ - več ...
opàd opáda samostalnik moškega spola [opàt opáda] ETIMOLOGIJA: iz opadati iz ↑padati
rôvka rôvke samostalnik ženskega spola [rôu̯ka] STALNE ZVEZE: etruščanska rovka, gozdna rovka, povodna rovka
ETIMOLOGIJA: ↑rov
slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc] STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: ↑slez
tájga tájge samostalnik ženskega spola [tájga] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. tajgá iz nekega altaj. jezika, prim. mongol. tajga ‛gozdno gorovje’ - več ...
úrh úrha samostalnik moškega spola [úrh] STALNE ZVEZE: hribski urh, nižinski urh
ETIMOLOGIJA: iz *lurh, prevzeto iz nem. Lurch, nejasnega izvora - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

areál -a m (ȃ)
območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše
♦ biol. areal bukovega gozda; jezikosl. raziskovati areale posameznih sufiksov
aromáten -tna -o prid. (ȃ)
zastar. blago dišeč, vonjav: aromaten gozdni zrak
cicirí medm. (ȋ)
posnema glas gozdnega jereba: gozdni jereb se je oglasil s svojim prijetnim ciciri / ciciricí
ciciríkati -am nedov. (ī)
oglašati se z glasom ciciri: gozdni jereb cicirika / ptički cicirikajo
čuváj -a m (ȃ)
1. kdor poklicno kaj čuva: podjetje bo zaposlilo dva nočna čuvaja; gozdni, lovski, poljski čuvaj; čuvaj parka / na obzidju so stražili budni čuvaji stražarji
♦ žel. progovni čuvaj uslužbenec, ki na določenem odseku pregleduje progo, zapira in odpira zapornice
// zastar. čuvar: čuvaj reda, morale
2. pes, ki čuva stanovanjsko poslopje: na dvorišču jih je oblajal čuvaj; kupiti psa čuvaja
délavec -vca m (ẹ́)
1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec; najeti, odpustiti delavca; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposeln, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec; scenski delavec ki postavlja, spreminja in podira sceno; delavec v proizvodnji; sindikat delavcev v zdravstveni negi / pri nas imamo danes delavce za fizično delo najete ljudi
2. s prilastkom kdor poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: družbeni, duševni, filmski, kulturni, politični, zdravstveni, znanstveni delavec; javni delavec
3. kdor dela sploh: v jezikoslovju potrebujemo še mnogo delavcev / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ekspr. ta je pa delavec!
♦ zool. nekrilati, spolno nerazviti samec pri termitih
distríkt -a m (ȋ)
1. v nekaterih državah upravna enota različnih velikosti: dežela je razdeljena na distrikte / distrikti v Ilirskih provincah
2. knjiž. okoliš, območje: gozdni distrikt; tovarniški distrikt
donòs -ôsa m (ȍ ó) ekon.
1. pridelek na določenem zemljišču v določenem obdobju: z razvojem agrotehnike so se povečali donosi v našem kmetijstvu; doseči večji donos; gozdni donos; donos koruze, pšenice / povprečni hektarski donos na leto
2. nav. ed. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem obdobju, izražen v denarju; dohodek: donos podjetja se je povečal; davek od donosa / čisti, kosmati donos
♦ čeb. letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; fin. katastrski donos z zemljiškim katastrom določen povprečni donos zemljiške parcele
drevésničar -ja m (ẹ̑)
kdor goji drevesne sadike v drevesnicah: drevesca je kupoval le pri priznanih drevesničarjih; zborovanje drevesničarjev
// delavec, ki dela v drevesnici: gozdni drevesničar
drvár -ja m (á)
1. kdor se poklicno ukvarja z napravljanjem drv: najeti drvarje; drvarji in oglarji / zastar. drvarji so se vračali iz Slavonije gozdni delavci
2. slabš. neroden, neuglajen moški: kaj bi s takim drvarjem
drváriti -im nedov. (á ȃ)
napravljati drva: najeli so ga, da jim je drvaril; iti v gozd drvarit / takrat so mnogi fantje drvarili v hrvaških gozdovih delali kot gozdni delavci
drvolázec -zca m (ȃ)
zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis:
dúh1 -á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ)
1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti
// s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha
// s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha
2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh; takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi; nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove
// mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine
3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja; nasprotovati duhu časopisa; spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu
// resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu
4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi; tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje
5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove; dobri in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel je tiho kakor duh / ropotajoči duh paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli
6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh
7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija; bitnost duha
● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba
globél -i [globeu̯ tudi globel] ž (ẹ̑)
1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: soteska se na koncu razširi v majhno globel; hiše se stiskajo v majhni globeli; taborili so v gozdni globeli; pren., pesn. globeli človeških src
2. knjiž. jamica, vdolbina: oči so mu izstopile iz globeli
govnáč -a m (á)
1. zool. hrošč, ki zalega jajčeca v govno, Geotrupes: gozdni govnač
2. nizko neprijeten, zoprn človek: le kaj si domišlja ta govnač
gozdár -ja m (á)
strokovnjak za gozdarstvo: prizadevanje gozdarjev za načrtno izkoriščanje gozdov / revirni gozdar
// gozdni delavec: postavili so zasilno kočo za gozdarje
gózden in gôzden -dna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa / zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne jagode; gozdna ptica, rastlina, žival; gozdno drevo / gozdni čuvaj, delavec; gozdni sklad; gozdna uprava; gozdno gospodarstvo / gozdni park gozd, urejen za park / gozdni prirastek; gozdna drevesnica drevesnica za sadike gozdnih dreves; gozdna žaga žaga z dolgim, širokim listom in ročajema na obeh koncih
♦ bot. divji gozdni koren visoka rastlina s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Angelica silvestris; gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; čeb. gozdni med med temne barve iz mane na drevju, zlasti iglastem; etn. gozdni mož divji mož; geogr. zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozdna stepa območje, kjer se mešata gozd in stepa; zool. gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; gozdni lazar; gozdna miš
grebén -a m (ẹ̑)
1. podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina: na sredi kolovoza se dela greben; odlitki so bili slabi in polni grebenov
// izbokli del vala: na vodi so se delali grebeni; morski greben / ladja se ziblje na grebenih valov
2. podolgovata, strma gorska vzpetina: vzpeti se na greben; krenili smo po grebenu; gozdni, skalnati grebeni; vznožje grebena / gorski greben / koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale
3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave: petelin z rdečim, pravilno zobčastim grebenom
● ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. mu že raste greben postaja domišljav, prevzeten
4. vet. sprednji, izbočeni del hrbta: pobožati psa po grebenu; jezdec se je naslonil konju na greben viher
♦ anat. nosni greben vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice; arheol. greben ojačeni del oglavja čelade; grad. greben rob, stik strešnih nagibov; meteor. greben del anticiklona, ki je raztegnjen v eno stran; greben visokega zračnega pritiska slabi; teh. greben daljša, ozka enakomerna izboklina na strojnem delu za preprečevanje vzdolžnega premika; vtirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici; tekst. greben del bila, ki drži osnovne niti v določenem razporedu; zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam
gríževec -vca m (ī)
bot. rastlina z nedeljenimi, dlakavimi listi in s cveti v majhnih koških, Gnaphalium: gozdni griževec
hólcar -ja m (ọ́)
nižje pog. drvar, gozdni delavec: slišati je bilo sekire holcarjev
hóstar -ja m (ọ̑)
1. gozdni delavec; gozdar: hostarji redčijo gozd
2. pog. partizan: domačini so dajali hostarjem hrano; bil je na strani hostarjev
hrvátar -ja m (ȃ)
1. nekdaj sezonski, zlasti gozdni delavec, ki hodi na delo na Hrvaško: za praznike prihajajo hrvatarji domov
2. pog. kar je po izvoru s Hrvaškega: na sejmu je kupil lepega pujska hrvatarja
húmus1 -a m (ȗ)
vrhnja plast tal, ki vsebuje veliko razkrojenih organskih snovi, prst: sloj proda je pokrit z rodovitnim humusom; gozdni humus
// agr. razkrojene organske snovi, sprstenina: zemlja vsebuje veliko humusa; obogatiti tla s humusom
jeréb -a m (ẹ̑)
zool., v zvezah: gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca
katáster -tra m (á)
uradni seznam zemljišč s podatki o parcelah: izdelati, napraviti kataster; meriti zemljišča za kataster / odmeriti davek na osnovi katastra / zemljiški kataster / pog. iti na kataster v katastrski urad
// s prilastkom uradni popis določene stvari, objektov na določenem območju in načrt njihove razporeditve: gozdni, vodni kataster; kataster cest, lovišč / kataster davčnih zavezancev uradni seznam, popis
♦ pravn. davčni kataster uradni seznam tistega, kar je potrebno za ugotovitev davčnih zavezancev in davčne osnove; zgod. terezijanski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Marije Terezije
kompléks -a m (ẹ̑)
1. zemljišče, navadno večje: kompleks pred hišo je posadil s sadnim drevjem; kupil je velik kompleks ob reki / pašniki so raztreseni po vsem kompleksu
// nav. mn., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi s cel izraža velik obseg česa: uničeni so bili celi kompleksi nasadov / celi kompleksi so bili določeni za stanovanjsko površino
2. navadno s prilastkom predel, del: izsekali so velik gozdni kompleks; ves mestni kompleks je bil uničen / alpski kompleks je zajel hladen zrak
// z oslabljenim pomenom tak predel, del glede na določene značilnosti: kompleks blokov, letaliških zgradb / gradnja velikih industrijskih kompleksov
3. navadno s prilastkom kar predstavlja razmeroma samostojni del celote: pridobiti kompleks obdelovalne zemlje / taborišče je bilo razdeljeno na več kompleksov
// skupek, celota: srečal se je s kompleksom problemov, vprašanj / idejni kompleks drame
4. podzavestne predstave, čustva, ki vplivajo na človekovo duševnost in povzročajo motnje: ne pozna predsodkov in kompleksov; vidni sta dve potezi njegovih čustvenih kompleksov / ima kompleks pred boleznimi / manjvrednostni kompleks ali kompleks manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti
♦ med. simptomni kompleks skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen; sindrom; psih. Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta
labirínt -a m (ȋ)
kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu; zaiti v labirintu; najti izhod iz labirinta; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint; pren., ekspr. labirinti človeške duše
// ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: labirint stopnišč in temnih hodnikov / knjiž.: labirint fraz; cel labirint laži in krivic
♦ anat. labirint del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče; koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta; arheol. labirint zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v Egiptu
lázar1 -ja m (ȃ)
zool. večji polž brez hišice, navadno temnejše barve, Arion: gozdni lazar
lésen1 -sna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na les1:
a) lesni izdelki; kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje
b) lesni kombinat; lesna industrija, obrt, trgovina; lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni črv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesu
c) lesni prirastek / lesno vlakno
č) prevzela ga je lesna tišina
♦ agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol; gozd. posekati 100 m3 lesne gmote količine lesa; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. lesni papir; teh. lesna celuloza
léščarka -e ž (ẹ̑)
zool. rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom; gozdni jereb: loviti leščarke
manipulánt -a m (ā á)
1. delavec, zaposlen pri manipulaciji: razpisati mesto manipulanta / knjižničarski, poštni manipulant
// vodja manipulacije: upoštevati navodila manipulanta / gozdni, lesni manipulant
2. slabš. kdor s preračunljivim ravnanjem, dejanjem zavaja, goljufa: spreten manipulant; lažnivec in manipulant
masív -a m (ȋ)
večja sklenjena skupina gor: težko prehoden masiv / gorski masiv / Češki, Rodopski masiv / z oslabljenim pomenom: mogočni masiv Triglava; prostran gozdni masiv Gorjancev; publ. velik masiv skale gmota, blok
● publ. v egiptovski arhitekturi prevladuje masiv nad odprtinami masivni deli; ekspr. oči so v primeri z masivom lic prav pohlevne masivnostjo
♦ petr. zelo velika gmota globočnine
mrakôba -e ž (ó) nav. ekspr.
1. mrak, mračnost: v sobi je bila težka mrakoba; v mrakobi je videl gručo ljudi; privaditi se gozdni mrakobi; mrakoba pred viharjem / pogled v mrakobo prepada
2. negativno, neugodno razpoloženje: mrakobo je prinesel s seboj / pesem je polna mrakobe / živel je v nekaki mrakobi / delati kaj z mrakobo v duši
obràt2 -áta m (ȁ á)
navadno s prilastkom manjša proizvodna enota za določene delovne, tehnološke postopke: tovarna je ustanovila več novih obratov; obrat za izdelovanje, predelovanje, pridobivanje, proizvodnjo česa / gostinski, gozdni, industrijski, lesni, rudarski, žagarski obrat; obrat družbene prehrane
// prostor, stavba te enote: urediti obrat; obrat za likanje je v prvem nadstropju; gradnja obrata; higiena v obratu
● publ. restavracija je neprekinjeno v obratu obratuje, dela
párk -a m (ȃ)
1. negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode: hoditi v park; sprehajati se po parku; samoten grajski park; vhod v park; klopi, poti v parku / mestni park / adrenalinski park urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti; gozdni park gozd, urejen za park; krajinski park območje, ki je zavarovano zaradi velike ekološke, biotske, krajinske vrednosti; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; spominski park posvečen kaki pomembni zgodovinski osebnosti ali urejen v spomin na kak zgodovinski dogodek; tehnološki park središče, ki združuje inovativna, tehnološka, na znanju temelječa, predvsem mala in srednje velika podjetja; vodni park urejen prostor za plavanje, vodne igre, šport; zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami
♦ šport. športni park območje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo; vrtn. angleški park urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine; baročni park z razgibano in simetrično oblikovanimi, razporejenimi elementi
2. s prilastkom prometna sredstva, naprave kake zaključene enote: dopolniti avtomobilski park; letalski park je neizkoriščen; povečati plovni park / vozni park / strojni park na vozila pritrjeni stroji, ki jih ima kaka zaključena, navadno gospodarska enota
pedalírati -am nedov. (ȋ)
pritiskati na pedale kolesa: vaditelj mu je pokazal, kako naj pedalira; pedalirati hitro, močno, počasi
// ekspr. voziti se s kolesom: pedalirati po cesti, gozdni poti / pedalirati v moški kategoriji tekmovati na kolesu
planínšček -čka m (ȋ)
bot. rastlina s pritličnimi srčastimi ali ledvičastimi listi in škrlatnimi cveti, Homogyne: alpski, gozdni planinšček
plantážen -žna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na plantažo: plantažni nasad, sadovnjak / plantažni breskov, gozdni nasad / plantažno gojenje dreves; razvijati plantažno sadjarstvo / plantažni veleposestnik / plantažno gospodarstvo, podjetje
plód -ú in -a m, mn. plodôvi stil. plódi (ọ̑)
1. del rastline, ki sestoji iz semena, navadno z osemenjem: plodovi dozorevajo, odpadajo; plod se odpre; nabirati plodove; zakrnel plod; plodovi bukve, gabra
♦ bot. birni plod nastal iz cveta z več pestiči; enosemenski plod ki ima samo eno seme; glavičasti plod podolgovat ali okrogel mnogosemenski suhi plod; mnogosemenski plod ki ima več semen; sedeči plod brez peclja; suhi plod s suhim osemenjem
// ta del rastline glede na užitnost; sad: jablana ima letos debele plodove; okusen, sočen, zrel plod / gozdni, poljski plodovi / koščičasti, mesnati, pečkati plodovi / zastar. polja so prinašala leto za letom mnogo plodu pridelka
2. med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva: razvoj plodu / donošen, nedonošen plod; glavična, nožna lega plodu / človeški plod
3. knjiž. rezultat, dosežek: razprava je plod večmesečnega raziskovanja / prilaščati si plodove tujega dela; izkazalo se je, da je dogodek plod njegove domišljije / neuspeh je plod njegove nedelavnosti posledica
● knjiž., ekspr. plod ljubezni otrok
podlések in podlêsek -ska m (ẹ̑; é)
1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek
2. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, bot. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek
♦ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius
podmládek -dka m (ȃ)
1. navadno s prilastkom mladi člani društva, organizacije: podmladek pevskega, planinskega društva / znanstveni podmladek znanstveni naraščaj
● podmladek Rdečega križa nekdaj odsek, del Rdečega križa, ki vključuje otroke, stare do štirinajst, petnajst let
2. šalj. otroci: vprašal je po zdravju žene in podmladka
3. živalski potomci, mladiči: ribji podmladek
4. mlado drevje, mlad gozd: trebiti podmladek / gozdni podmladek
podpihováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s pihanjem povzročati, da kaj močneje zagori, zažari: podpihovati ogenj, žerjavico / gozdni požar je podpihoval še veter razvnemal, širil
// ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da postaja kaj slabega, negativnega močnejše, večje: podpihovati nezadovoljstvo, sovraštvo / njeno obnašanje je še podpihovalo njegovo jezo
2. spodbujati k dejanjem, navadno slabim, negativnim: s svojimi govori samo podpihuje ljudstvo proti vladi / sina podpihuje proti očetu
pôlh -a [pou̯h] m (ō ó)
gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom: loviti polhe; spi kot polh trdno; debel kot polh / jesti polhe / past za polhe
požár -a m (ȃ)
1. ogenj, ki povzroča škodo, uničuje: požar nastane, se širi, ekspr. izbruhne; požar je uničil, zajel hišo in gospodarsko poslopje; gasiti, omejiti požar; požar je povzročila strela; nasilje se je širilo kot požar / gozdni požar / kot opozorilo nevarnost požara
● ekspr. zanetiti svetovni, vojni požar svetovno vojno, vojno
2. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: požar ljubezni, strasti
prebiválec -lca [prebivau̯ca tudi prebivalca] m (ȃ)
kdor prebiva na določenem ozemlju, območju: skoraj vsi prebivalci so se udeležili proslave; mesto ima pet tisoč prebivalcev; izseliti prebivalce iz poplavljenih vasi; popisati prebivalce; prvotni prebivalci; prebivalci mest in vasi; prebivalci kraškega sveta; popis prebivalcev; raziskovali so spremembe v strukturi prebivalcev; višina narodnega dohodka na prebivalca / prebivalci naše hiše stanovalci / ekspr. gozdni, vodni prebivalci živali, ki živijo v gozdu, vodi
presèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. slika, predstavljajoča telo, kakršno je v ravnini, ki gre skozenj: narisati presek jabolka; presek debla / letvice kvadratnega preseka; prečni presek kabla; vzdolžni presek ladje / dimnik s presekom dvesto kvadratnih centimetrov / na načrtu je ta del narisan v preseku
2. pregled: podati presek glasbenega ustvarjanja v zadnjih letih; petletni presek uvoza; presek skozi novejšo slovensko liriko
3. del gozda s posekanim drevjem v ozkem pasu; preseka: tu je bil nekdaj presek / gozdni presek
4. glagolnik od presekati: pri preseku palice je les počil
● na licih je imel nekaj prask, presekov pa ne ran, pri katerih je presekana koža
♦ fiz. presek količina, ki pove verjetnost za jedrsko reakcijo ali reakcijo med delci; geol. geološki presek ki kaže geološko zgradbo; geom. presek množica skupnih točk dveh tvorb; osni presek presek skozi os; mat. presek množic množica elementov, ki so skupni vsem upoštevanim množicam
presekávati -am nedov. (ȃ)
1. s sekanjem delati dva dela: presekavati žeblje / presekavati žico
2. s sekanjem delati odprtine, zareze v kaj: s sekiro presekavati led
● ekspr. kaj bi mi zmeraj presekaval besede mi onemogočal povedati do konca; ekspr. gozdni mir je presekavalo oglašanje šoje prekinjalo
pridélek -lka m (ẹ̑)
1. kar se pridobi z gojenjem rastline, rastlin: pospraviti, prodati, shraniti pridelke; žito, sadje in drugi pridelki / gozdni, kmetijski, poljski pridelki
// kar se pridobi z gojenjem česa sploh: med in drugi čebelarski pridelki / maslo je domač pridelek izdelek
2. ed. kar se pridela v (enem) letu, v (eni) sezoni: prodati ves pridelek; spravljanje jesenskega pridelka; neurje jim je uničilo pol pridelka / letošnji sadni, vinski pridelek / doseči rekorden pridelek pšenice; slab pridelek krompirja
♦ ekon. hektarski pridelek
3. glagolnik od pridelati: hiter pridelek prvovrstne topolovine / brinovec domačega pridelka
pridíhati -am dov. (í ȋ)
močno dihajoč priti: pridihati na vrh / knjiž., ekspr. gozdni hlad jima je pridihal naproti rahlo zapihal
raziskávati -am nedov. (ȃ)
raziskovati: raziskavati gozdni sestav
razsádnik -a m (ȃ)
knjiž. razsad, drevesnica: urediti razsadnik / gozdni razsadnik
revír -ja m (ī)
1. navadno s prilastkom manjši del ozemlja, na katerem je, se opravlja določena dejavnost; območje: določiti lovski družini njen revir / gozdni, lovski revir / ekspr.: to je moj revir, ne išči tu gob; ta lisica ima velik revir / publ.: privlačen izletniški revir; začenja se trgatev v enem naših najlepših vinogradniških revirjev; pren., ekspr. pusti dekle pri miru, to je moj revir
// območje, kraj, kjer se pridobiva premog: delati, živeti v revirju; proučevati delavsko gibanje v revirjih / premogovni revir; rudarski revir
● črni revirji rudarski kraji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik
2. pog., med drugo svetovno vojno oddelek za bolnike v koncentracijskem taborišču: bolnike so odnesli v revir
rezervát -a m (ȃ)
1. območje, ki je zavarovano zlasti zaradi prvotne narave ali pomembnih primerkov žive ali nežive narave: to področje je rezervat; ustanoviti rezervat; razglasiti za rezervat; meje rezervata / botanični rezervat območje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; gozdni rezervat; naravni rezervat
♦ lov. lovski rezervat del lovišča, v katerem se ne lovi, namenjen za nemoteno razmnoževanje divjadi
2. v nekaterih državah območje, določeno za prebivanje pripadnikov določene etnične skupine: živeti v rezervatu; rezervati za Indijance v Ameriki
3. s prilastkom območje, rezervirano za kaj: gradbeni rezervat; rezervat za bodočo avtomobilsko cesto
sádež -a m (ȃ)
užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže; kisli, okusni, sladki, zreli sadeži; rdeč, rumen sadež; ugrizniti v sočni sadež; podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadje
♦ agr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo
sklèp sklépa m (ȅ ẹ́)
1. gibljiv stik dveh ali več kosti: sklep mu je otekel, otrdel; boli, ekspr. trga ga v sklepih; poškodba sklepa; bolečine v sklepih; ekspr. biti trd v sklepih / ekspr. roka je skočila iz sklepa / čeljustni, kolčni, kolenski sklep
2. mesto, kjer se kaki členi, deli navadno gibljivo sklepajo, spajajo: okrepiti sklep; sklepi lesenega zložljivega metra / poskakovanje vagonov na sklepih tračnic
3. element, ki sklepa kake člene, dele: speti, zvezati s sklepi; aluminijasti, železni sklepi
4. navadno s prilastkom končna misel, ugotovitev kakega sklepanja, razmišljanja: sklep, da je govoril neresnico, je bil potrjen; priti do nenavadnega, zmotnega sklepa / iz uradnih izjav delati presenetljive sklepe; publ. potegniti iz razprave nekaj sklepov
// trditev, izjava, izpeljana iz dveh ali več trditev, izjav po pravilih logike: iz premis, trditev izpeljati sklep / knjiž. dedukcijski, indukcijski sklep
5. kar se sklene, določi
a) po premisleku: držati se svojega sklepa; pozabiti na vse dobre sklepe; ostati pri svojem sklepu / narediti trden sklep trdno skleniti
b) po končani obravnavi, razpravi: izglasovati, sprejeti sklep z večino glasov; prebrati sklepe seje, zborovanja; sklep o omejitvi uvoza / zapisnik sklepov
// pravn. pravni akt o posamezni zadevi pravne narave, izdan zlasti v postopku: izdati, podpisati sklep; sklep o dedovanju, priporu
6. konec1, zaključek: za sklep sezone uprizoriti komedijo / smrt je sklep življenja
7. sklenitev: doseči sklep pogodbe
♦ alp. sklep doline konec doline, kot; anat. kopitni sklep; kroglasti sklep s polkrogli podobno sklepno glavico in ustrezno ponvico; skočni sklep med golenico, mečnico in skočnico; filoz. logični sklep ki upošteva zakon logike; sklep silogizma; gozd. sklenjen gozdni sklep gozd, v katerem se krošnje prekrivajo ali vsaj medsebojno dotikajo; lit. sklep del literarnega dela, v katerem se dogajanje sklene, konča; med. vstaviti umetni sklep; otrdelost sklepa; vnetje sklepov; ptt pisemski sklep več v vrečo zloženih pisemskih pošiljk, ki se pošiljajo določeni pošti za nadaljnjo odpravo; žel. sklep vlaka konec vlaka, opremljen s sklepnim signalom
slezénovec -vca m (ẹ̑)
bot. divja ali okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti, Malva: slez in slezenovec / gozdni, ostrolistni slezenovec
slučájen -jna -o prid. (ȃ)
ki je posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: ta pojav ni slučajen; biti vesel slučajnega srečanja / slučajni mimoidoči; slučajna najdba
♦ filoz. slučajni pojav pojav, ki bi bil lahko pri istih pogojih tudi drugačen; slučajna lastnost lastnost, brez katere kaj lahko je, obstaja; gozd. slučajni gozdni donos donos od nepredvidenih posekov zaradi vetra, snega; mat. slučajni dogodek dogodek, za katerega se ne da vnaprej napovedati, ali se bo zgodil ali ne
sortimènt -ênta m (ȅ é)
1. množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, razširiti sortiment; sortiment oblačil / prodajni, proizvodni sortiment
2. nav. mn., gozd. gozdni, žagarski izdelek določene vrste: odvoz, prodaja sortimentov; hlodi, drva, pragi in drugi sortimenti / gozdni, žagarski sortiment
♦ agr. določiti sortiment jablan za Primorsko določiti, katere sorte jablan naj se tam gojijo
spotíkati -am nedov. (ȋ)
povzročati, da se kdo pri hoji, teku zadene ob nastavljeno nogo, predmet: rad je spotikal sošolce; spotikali so se med seboj
svízec -zca m (ȋ)
nav. mn., zool. večji glodavci, ki živijo v kolonijah v planinah, stepah in gozdovih, Marmotidae: zimsko spanje svizcev / alpski, gozdni, stepski svizec
ščúrek -rka m (ú)
1. temno rjava žuželka iz družine murnov, ki živi v hišah: v shrambi so se zaredili ščurki; bilo jih je kot ščurkov zelo veliko; ko je vstopil, so se poskrili kot ščurki / kuhinjski ščurek
2. nar. primorsko temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: cvrčanje ščurkov
♦ tekst. ščurek leseni tulec, skozi katerega teče nit s kolovrata; zool. gozdni ščurek ščurku podobna žuželka, ki živi v gozdu, Ectobius lapponicus
škodljívec -vca m (ȋ)
škodljiva žival: uničevati, zatirati škodljivce / drevesni, krompirjevi škodljivci; gozdni, vrtni škodljivci
// ekspr. škodljiv človek: moralni, politični škodljivci
škràt škráta m, im. mn. tudi škrátje (ȁ á)
1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo: škrat je živel v votlem drevesu; poreden škrat; zgodbe o škratih; bila je nagajiva kot škrat / gorski, gozdni škrat; dežela škratov
2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja: škrata bom postavil zraven gredice z vrtnicami / vrtni škrat
3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je pravi škrat
4. ekspr. poreden, neugnan otrok: pri hiši ni več miru, odkar imamo tega škrata
5. evfem. hudič: menda mu pomaga sam škrat / kot vzklik o ti škrat ti
● šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake
škrátec -tca m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od škrat: prikazal se mu je škratec; nagajiv kot škratec / gozdni škratec / brat je pravi škratec
♦ zool. rdeči škratec žuželka z enim parom rdeče-črnih kril, Pyrrhocoris apterus
taksátor -ja m (ȃ)
kdor opravlja taksacijo: taksator je izmeril gozd / gozdni taksator
tesáč -a m (á)
gozdni delavec, ki se ukvarja s tesanjem lesa: biti, postati tesač; tesač hlodov
típ1 -a m (ȋ)
1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin
// kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši
● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam
2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi
3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip
// ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil
4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika
♦ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; jezikosl. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
utrjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z (dodatnimi) gradbenimi deli delati kak objekt bolj trden, vzdržljiv: utrjevati cestišče; utrjevati temelje, zidove / utrjevati gozdni teren s primernim rastlinjem
// z (dodatnimi) gradbenimi deli delati kak objekt primeren za obrambo: utrjevati gradove / utrjevati mejo z bunkerji / vojaki so utrjevali položaje
2. z določenim postopkom delati kaj bolj trdno: smučarsko progo še utrjujejo / utrjevati površino jekla / utrjevati robove platnic
3. delati, da je kaj trdno nameščeno: utrjevati podpornike z zagozdami
4. delati, da je kaj (bolj) sposobno prenašati obremenitve, negativne okoliščine: z redno telovadbo utrjevati mišice; utrjevati si roke / utrjevati lasišče z masažo
5. delati, da je kdo telesno močnejši, (bolj) odporen: delo na svežem zraku ga utrjuje; utrjevati se s plavanjem
// delati, da je kdo (bolj) sposoben prenašati duševne napore: življenje ga je utrjevalo / utrjevati svojo duševno moč; utrjevati si voljo
6. delati, da kaj dobi veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: utrjevati gospodarstvo; utrjevati organizacijo, stranko
7. delati, da kaj postane sposobno vzdržati negativne vplive, okoliščine: utrjevati oblast; utrjevati si svoj položaj / utrjevati ugled društva / utrjevati zdravje
8. delati, da kaj obstaja, nastopa v bolj intenzivni, trajni obliki: utrjevati delovno disciplino; utrjevati mir, prijateljstvo; vezi med njimi se vse bolj utrjujejo
9. delati, da kaka vsebina zavesti postane (bolj) trdna: zadnji dogodki so še utrjevali njegove sume; njeno upanje se utrjuje / utrjevati svoje prepričanje / utrjevati narodno zavest
// v zvezi z v delati koga v čem duševnem (bolj) trdnega: utrjevati koga v dvomu, predsodkih
10. knjiž. uveljavljati: utrjevati novo filozofijo; te ideje se le počasi utrjujejo med ljudmi / raba utrjuje tuje izraze
♦ ped. utrjevati učno snov z načrtnim ponavljanjem dosegati, da ostane trajneje v zavesti; teh. utrjevati delati, da se kaj trdi, strdi; um. utrjevati površino (materiala) s posebnimi snovmi obdelovati jo tako, da postane bolj trdna, obstojna
véverica -e ž (ẹ́)
gozdni glodavec temno rjave barve s košatim repom, ki živi na drevju: veverica muklja; veverica pleza, skače po drevju; pleza kot veverica
● ekspr. poglej, kakšna veverica je ljubka, živahna ženska
♦ zool. leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; siva veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis
vrstíti -ím nedov. (ī í)
1. knjiž. postavljati v vrsto: vrstiti snope; vojaki se že vrstijo / vrstiti rože na grob saditi jih v vrsto
2. zastar. delati, da je kaj v določenem zaporedju; razvrščati: vrstiti kaj po abecednem redu / režiser je vrstil točko za točko
3. knjiž., v zvezi z med uvrščati: teh hiš ni mogoče vrstiti med kmečke hiše; vrstiti se med največje umetnike
● zastar. h glavni osebi je vrstil še druge ob glavni osebi je prikazoval; zastar. majoliko so vrstili iz rok v roke podajali so jo drug drugemu
vzdihávati -am nedov. (ȃ)
1. star. vzdihovati: odkar ji je umrl mož, samo joka in vzdihava; žalostno vzdihavati
2. zastar. vdihavati: globoko vzdihavati gozdni zrak
zaciciríkati -am dov. (ī)
oglasiti se z glasom ciciri: gozdni jereb je zacicirikal
zaklínek -nka m (ȋ) knjiž.
1. klinast predmet, s katerim se kaj trdno namesti: zabiti zaklinek
2. klinast del kake površine, ki sega v kaj: gozdni zaklinek; v stepo so segali osmojeni zaklinki trave / v zaklinkih stropa so ornamenti
● zastar. kožuh na zaklinke škrice

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

kostánjarski pridevnik

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

bedanec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bedanca samostalnik moškega spola
bajeslovno bitje, divji mož
IZGOVOR: [bedánəc], rodilnik [bedánca]
BESEDOTVORJE: bedančev
PRIMERJAJ: Bedanec
favn
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
favna samostalnik moškega spola
bajeslovno bitje, gozdni demon
pohotnež
IZGOVOR: [fáu̯n], rodilnik [fáu̯na]
BESEDOTVORJE: favnov
Gozdni Karpati
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gozdnih Karpatov množinska samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Evropi
IZGOVOR: [gózdni karpáti], rodilnik [gózdnih karpátou̯]
Južna Avstralija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Južne Avstralije samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Avstraliji
IZGOVOR: [júžna au̯strálija], rodilnik [júžne au̯strálije]
BESEDOTVORJE: Južnoavstralec, Južnoavstralka, Južnoavstralčev, Južnoavstralkin, južnoavstralski
smrkec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
smrkca samostalnik moškega spola
domišljijski lik, gozdni palček modre barve
IZGOVOR: [smə̀rkəc], rodilnik [smə̀rkca]
BESEDOTVORJE: smrkčev

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

cicirí posnem. medm. (ȋ) ~, se oglaša gozdni jereb
čížek -žka m živ. (ȋ) |gozdni ptič|
délavec -vca m z -em člov. (ẹ́) gozdni ~; umski, zdravstveni ~; biti dober ~
délavka -e ž, člov. (ẹ́) tovarniška ~; nečlov. čebela ~
délavčev -a -o (ẹ́)
drogôvnik -a m (ȏ) |gozdni sestoj|
gózden -dna -o in gôzden -dna -o (ọ̑; ó)
gózdni -a -o in gôzdni -a -o (ọ̑; ó) ~i sadeži
hólcar -ja m s -em člov. (ọ́) neknj. ljud. drvar, gozdni delavec
hólcarjev -a -o (ọ́) neknj. ljud.
hóstar -ja m s -em člov. (ọ̑) star. gozdni delavec, gozdar; voj. žarg. partizan
hóstarka -e ž, člov. (ọ̑) voj. žarg. partizanka
hóstarjev -a -o (ọ̑) voj. žarg.
húmus -a m, snov. (ȗ) gozdni ~ prst2; kmet. sprstenina
jeréb -a m živ. (ẹ̑) |ptič|: gozdni, skalni ~
jerébovka -e ž (ẹ̑)
katáster -tra m (á) zemljišča v ~u |v zemljiški knjigi|; gozdni ~ |uradni popis gozdov|; prakt.sp. iti na ~ v katastrski urad
kompléks -a m (ẹ̑) pozidati ~ ob morju skupek zemljišč; gozdni ~ gozdno področje; industrijski ~ |skupina industrijskih stavb|; ~ vprašanj skupek; manjvrednostni ~ manjvrednostni občutek
léščarka -e ž (ẹ̑) gozdni jereb
plód -ú in plód -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) nabirati ~ove; zrel ~; gozdni, poljski ~ovi; nedonošen ~; človeški ~; neobč. Knjiga je ~ večletnega raziskovanja rezultat
podmládek -dka m (ȃ) pešaj. ~ športnega društva mladi člani; šalj. |otroci|; redk.: ribji ~; gozdni ~ mlado drevje
rezervát -a m (ȃ) gozdni, lovski ~; indijanski ~
slezénovec -vca m s -em (ẹ̑) gozdni ~
sortimènt -ênta m (ȅ é) ~ oblačil izbira, zaloga; hlodi, drva in drugi ~i |gozdni, žagarski izdelki|
škràt škráta m, člov., im. mn. tudi škrátje (ȁ á) gozdni ~; poud. |zelo majhen človek; poreden otrok|; olepš. |hudič|; živ. vrtni ~; šalj. tiskarski ~ |tiskarska napaka|
škratíca -e tudi škrática -e ž, člov. (í; á)
škrátovka -e ž, člov. (á)
škratíčin -a -o tudi škrátičin -a -o (ȋ; á; ȃ)
taksátor -ja m s -em člov. (ȃ) cenilec; gozd. gozdni ~
taksátorka -e ž (ȃ) cenilka
taksátorjev -a -o (ȃ)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024

govnáč -a m
zool. hrošč, ki zalega jajčeca v govnopojmovnik
SINONIMI:
ekspr. drekobrbec
GLEJ ŠE SINONIM: zoprnež
gózdni -a -o prid.
ki je v zvezi z gozdom
SINONIMI:
nar. hostni, nar. šumski
GLEJ ŠE: delavec, drevesnica, gozd, jereb, mož, drevesnica, drevje, drevo, kresničevje, meja, meja, pot4, steklina, gozd
jeréb -a m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik gozdni jereb
GLEJ ŠE: kotorna, ptica
pôlh -a m
gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repompojmovnik
SINONIMI:
ekspr. polhek
GLEJ ŠE: lov1, past
véverica -e ž
gozdni glodavec temnorjave barve s košatim repom, ki živi na drevjupojmovnik
SINONIMI:
ljubk. veverička, knj.izroč. veverka
GLEJ ŠE: ženska, poletuša

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

sádež-asamostalnik moškega spola
  1. navadno v množini užitni del rastline
    • sadež česa
    • , sadež s čim
    • , sadež za kaj/koga

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

fȃvna -e ž
orangȗtan -a m
škrȁt škráta m
trọ̑la1 -e ž
závod zavọ́da m

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

merkucin

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

gózdən, -dna, adj. zum Wald, Forst gehörig; gȏzdni čuvaj, der Waldhüter; gozdni red, die Forstordnung.
hudír, -rja, m. der Teufel: gozdni h. = mandril, der Waldteufel (papio mormon), Jan., Erj. (Ž.).
kolovǫ̑znik, m. = kolovozna pot, Cig., Jan., Nov.; poljski in gozdni kolovozniki, Levst. (Nauk).
mandrȋl, m. neka opica: = gozdni hudir, der Mandril, Erj. (Ž.).
požȃr, m. 1) der Brand, die Feuersbrunst; velik p.; gozdni p., der Waldbrand, Cig., Jan.; — 2) der Ort, wo Reisig u. dgl. verbrannt worden und etwas angebaut worden ist, Z., Kor.-SlN.
slávəc, -vca, m. die Nachtigall (lusciola luscinia); veliki s., der Sprosser (lusciola philomena), Erj. (Ž.); gozdni s., die Waldnachtigall, ponočni s., die Aunachtigall, Levst. (Nauk).
slȋnar, -rja, m. 1) = slinec 2), Zora; — 2) gozdni s., die Waldschnecke (limax empiricorum), poljski s., die Acker-Nacktschnecke (limax agrestis), Erj. (Ž.).
soltár, -rja, m. = poljski čuvaj, Rihenberk, Plužna-Erj. (Torb.); — = gozdni čuvaj, Ip.-Erj. (Torb.); (benetsko-it. saltaro, bav. Saltner, lat. saltuarius).
strȃžnik, m. der Wächter, Cig., Jan., nk.; mejni s., der Grenzwächter, Cig.; životni ali telesni s., der Leibgardist, Cig., Jan.; gozdni s., der Waldhüter, C., Jan.; — der Schutzmann (bei der Feuerwehr): gasitelji se dele na lestvenike, brizgače in stražnike, Levst. (Nauk).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

oglejüváč -a m
1. vohun: Kém; oglejüvacs KOJ 1833, 162
2. gozdni čuvaj: bode eden prikázacs na logé oglejüvácse AI 1875, br. 2, 3

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Borovit [borovȋt] (Barovit) samostalnik moškega spola

slovanski gozdni bog

borštnar [borštnárnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

gozdni čuvaj, gozdar

gozden

GLEJ: gozdni

gozdni [gózdni] (gozden) pridevnik

divji, gozdni

PRIMERJAJ: hostni

horopka [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

gozdni jereb, LATINSKO: Bonasia bonasia

hostni [họ̑stni] pridevnik

divji, gozdni

PRIMERJAJ: gozdni

katorna [katọ̄rna] samostalnik ženskega spola
  1. ptica leščarka, gozdni jereb, LATINSKO: Bonasa bonasia
  2. vzdevek ženski
ložni [lọ̑žni] pridevnik

gozdni

srobrat [sróbrat] (srobrot) samostalnik moškega spola

rastlina navadni dežen, LATINSKO: Heracleum sphondyliumnepopoln podatek

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

gozdni pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

borštni -a -o pridevnik
ki se nanaša na boršt; SODOBNA USTREZNICA: gozdni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
TERMINOLOGIJA: borštni malik

Urbanistični terminološki slovar

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

gózdni rezervát -ega -a m

Tolkalni terminološki slovar

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

gózdni vrág -ega -a m

Botanični terminološki slovar

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

ekocíd -a m
fótodormánca -e ž
gózdna stépa -e -e ž
gózdni rezervát -ega -a m
gózdni rób -ega -a m
šôpasti hemikriptofít -ega -a m
zímzelêna rastlína -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

cvetlíčno-gózdni méd -ega medú m
gózdna opazoválnica -e -e ž
gózdni čebelár -ega -ja m
gózdni méd -ega medú m
gózdno-cvetlíčni méd -ega medú m
konduktométer -tra m
mána -e ž
mánovec -vca m
mánov méd -ega medú m
méd medú m
medenorôsni méd -ega medú m
tèmni méd -ega medú m

Geološki terminološki slovar

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

gózdni kònj -ega kônja m
mezohíp -a m
miacídi -ov m

Geografski terminološki slovar

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

antropogéna nesréča -e -e ž
črét -a m
defoliácija -e ž
ékosistém -a m
erozíja prstí -e -- ž
galeríjski gózd -ega -a m
gôrski gózdni krás -ega -ega -a m
gôrski ledeníški krás -ega -ega -a m
gózdna mêja -e -e ž
gózdni ékosistém -ega -a m
gózdni rezervát -ega -a m
gózdni rób -ega -a m
gózd posébnega poména -a -- -- m
krás -a m
pás pasú m
rezervát -a m
rób -a m
sencoljúbna rastlína -e -e ž
spódnji niválni pás visokogôrskega krása -ega -ega pasú -- -- m
spódnji prehódni pás visokogôrskega krása na gózdni mêji -ega -ega pasú -- -- -- -- -- m
súbálpski pás -ega pasú m
varoválni gòzd -ega gôzda m
visokogôrski krás -ega -a m

Planinski terminološki slovar

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

gózdni rezervát -ega -a m
vihárnik -a m

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

polh ► ˈpuːx -a m
šumar ► ˈšumaːr šuˈmaːrja m
veverica ► ˈvėːvarca -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Jezikovne izbire: »škrat«, »palček« ali »gnom«

Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.

Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".

Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".

Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.

Razlaga imena »Koromači - Boškarin«

Prosim za razlago imena naselja: KOROMAČI - BOŠKINI. Ali je del imena BOŠKINI povezano z voli boškarini?

Snovni pridevniki in vprašanje o večpomenskosti

Vrstni pridevniki

Že nekaj let me pesti vprašanje o vrstnih pridevnikih. Pravilo, da vrsto predmeta poimenujemo takrat, ko povemo, od kod prihaja ter komu ali čemu je namenjen, poznam in razumem. Težave imam s pridevniki, ki govorijo o materialu določenega predmeta, na primer bombažne nogavice ali plastičen kozarec. Ne morem se odločiti, če gre za vrsto ali lastnost teh predmetov.

V zvezi s tem sem poskusila rešiti nekaj vaj, v katerih je bilo treba besedne zveze pretvoriti v vrstne pridevnike. Ko sem naletela na besedno zvezo tak iz volne, sem že mislila, da je mojih dvomov konec, a rešitev, ki sem jo napisala, volnen, je bila napačna. Pravilna rešitev naj bi bila volneni, kar se zdi čudno. Nikdar ne bom rekla, da je moj šal volneni, razen če ga bom hotela ločiti od dveh drugačnih. Kaj naj torej sklepam iz tega?

V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 5 sem zasledila poved Sloni živijo v hladnih gorah in vročih puščavah. Avtor je verjetno hotel izpostaviti raznolikost življenjskega prostora slonov. Pridevnika sem določila kot lastnostna, pa vendar se mi zdi, da bi pri vročih puščavah lahko šlo tudi za vrsto puščave, saj vemo, da obstajajo tudi zelo hladne, ledene. Rešitve nalog sem žal izgubila.

Večpomenke

Naslednje vprašanje se ne tiče vrstnih pridevnikov, pač pa večpomenk. Rekla bi, da gre pri besedah prst, ki je ženskega spola, in prst, ki je moškega spola, za dve različni besedi, zato tu ne morem govoriti o večpomenkah. Imam prav?

V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 4 sem zasledila, da naj bi bili besedi fant in smrkavec sopomenki, pa se mi ne zdi povsem tako, saj imata le deloma enak pomen. Kako je s takimi pari besed? Dalje me zanima, v kolikšni meri se (kratke) metafore šteje za sopomenke.

Velika ali mala začetnica: »Koča na gozdu«

Kako naj si razložim zapis besedne zveze Koča na Gozdu. Ker to ni naselbinsko ime, me zanima, zakaj je Gozdu z veliko začetnico?

Velika začetnica: »Malo Blatno jezero«

Spoštovani, zanima me raba velike oz. male začetnice pri poimenovanju močvirnatega področja na Madžarskem – Malo blatno jezero/Malo Blatno jezero. Prosim za utemeljitev zapisa in morda še za kak drug podoben primer. Najlepša hvala!

Terminološka svetovalnica

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Digitalna platforma
Z razmahom digitalnega gospodarstva postajajo vse pomembnejše digitalne platforme . Opažam, da za angleški termin digital platform , ki označuje poslovni model, namenjen povezovanju proizvajalcev in potrošnikov za ustvarjanje in izmenjavo vrednosti, v slovenščini obstaja več prevodov, in sicer: spletna platforma, digitalna platforma, digitalna platforma dela . Enako velja za povezani angleški poimenovanji platform work (predlogi: delo preko spletnih platform, platformno delo, platformsko delo ) ter platform worker (predlogi slovenskih poimenovanj so: delavec, ki dela preko spletnih platform, platformni delavec, platformski delavec ). Prvo označuje delo, ki se opravlja preko takih platform, drugo pa delavca, ki to delo opravlja. Zanima me, katere slovenske ustreznike svetujete za navedene pojme.
Povezovalnik sečnih ostankov
Poimenovati želimo gozdarski stroj, ki stiska in veže sečne ostanke in tanjša drevesa v valj premera 40 cm in dolžine od 3 do 4 metre, s čimer se racionalizira proces spravila teh ostankov iz gozda ali plantaže. V angleščini ta stroj imenujejo bundler . Slovenski ustreznike za angleški termin  bundling bi lahko bile: zavijanje , zamotavanje , pakiranje , baliranje , vezanje , zvijanje , s tem povezani so tudi: snop , sveženj in butara . V Slovarju s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij (Turk, 1980) ter v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika smo našli tri ekvivalentne izraze: sveženj , butara in snop . Tudi v SSKJ2 so vsi trije izrazi sopomenke. Ker v našem primeru govorimo o izdelavi zvitkov iz lesa, ki je namenjen kemični predelavi (npr. kurjenju), nam zgoraj omenjeni Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij pomaga in izbor zoži na dva termina (gesli 2927 in 2928), torej sveženj lesa (splošno) in sveženj drv ter butara drv , kar je smiselno, saj je snop beseda, ki v gozdarstvu ni v uporabi, se pa pogosto uporablja na področju agronomije. Sveženj lahko obsega več različnih vrst lesa in lesnih proizvodov, medtem ko je termin butara rezerviran za veje, vejice in šibe, ki se uporabljajo za stabilizacijo brežin, ali pa kot več kratko nasekanih in povezanih vej za ogrevanje. Za poimenovanje zgoraj opisanega gozdarskega stroja predlagamo dva izraza: stroj za izdelavo butar ( butarnik ) ali stroj za izdelavo svežnjev ( svežnjar ). Butarnik sicer že obstaja, namenjen pa je izdelavi manjših in kratkih butar za kurjavo. Beseda butara se nam zdi sicer pomensko zelo nasičena, saj ima butarnik negativno konotacijo, povezano s fašisti (butarnik = slabšalno fašist), butara je slabšalno omejena ženska, poleg tega pa je butara tudi oznaka za snop šibja in zelenja, ki se uporablja na cvetno nedeljo pri verskem obredu. Sveženj je najbolj nevtralna beseda. Obstaja tudi stroj za vezanje svežnjev , čeprav bi bilo poimenovanje stroj za povezovanje[vezanje] (drv/polen) bolj pravilno. Prosimo za vaše mnenje, veseli bomo vsakega predloga.
Število zadetkov: 205