gŕčav -a -o prid. (ŕ) 

1. 1. poln grč: grčav hrast, les; oprt je bil na grčavo palico / dvignil je svoje grčave roke
2. 2. ekspr. neuglajen, robat, trd: ti ljudje so preprosti in grčavi
3. 3. zastar. hripav, hreščeč: imel je grčav glas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.