cìmpranje -a s grajenje, graditev: Takáj v-cimpranyi KAJ 1870, 63; pren. csi je ſtera dobra na czimpranya düsevnoga haſzek KŠ 1754, 44; raſenyé tejla csini na czimpranye ſzvoje KŠ 1771, 581; dühovno czimpranye glásziti má KAJ 1848
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
cimpranje -a (cimpranje, cimprane, cimprajne) samostalnik srednjega spola
1. delanje, postavljanje česa z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: gradnja, graditev
1.1 česa
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kaj
2. kar je zgrajeno; SODOBNA USTREZNICA: zgradba
FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ekstenzíven -vna -o prid., ekstenzívnejši (ȋ)
ki teži po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: ekstenziven način proizvodnje; ekstenzivna graditev mesta / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi gospodarjenje, ki ne teži po smotrnem izkoriščanju / ekstenzivno in intenzivno doživetje
♦ agr. ekstenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. ekstenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja malo kapitala; pravn. ekstenzivna razlaga zakona razlaga, ki daje zakonu širšo vsebino
ki teži po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: ekstenziven način proizvodnje; ekstenzivna graditev mesta / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi gospodarjenje, ki ne teži po smotrnem izkoriščanju / ekstenzivno in intenzivno doživetje
♦ agr. ekstenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. ekstenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja malo kapitala; pravn. ekstenzivna razlaga zakona razlaga, ki daje zakonu širšo vsebino
- ekstenzívno prisl.:
ekstenzivno obdelovati zemljo; gospodarske stike razvijamo ekstenzivno in intenzivno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ekstenzíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~a graditev mesta |na obsežnem prostoru|
ekstenzívni -a -o (ȋ) ~o gospodarstvo |ki vlaga malo dela in sredstev|
ekstenzívnost -i ž, pojm. (ȋ)
ekstenzívni -a -o (ȋ) ~o gospodarstvo |ki vlaga malo dela in sredstev|
ekstenzívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
elaborát -a m (ȃ)
izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari: izdelati elaborat o gospodarski pomoči; pripraviti elaborate za graditev novih elektrarn / ureditveni elaborat načrt / učenke so oddale svoje elaborate pisne izdelke, naloge
izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari: izdelati elaborat o gospodarski pomoči; pripraviti elaborate za graditev novih elektrarn / ureditveni elaborat načrt / učenke so oddale svoje elaborate pisne izdelke, naloge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gradílen -lna -o prid. (ȋ)
potreben za graditev: gradilni nagon čebel / gradilne snovi
potreben za graditev: gradilni nagon čebel / gradilne snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gradítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od graditi:
a) graditev ceste, hiše, železniške proge; dovoljenje za graditev / graditev celice, satja; kalcij za graditev kosti / usmerjati gospodarsko, kulturno graditev dežele; graditev skupne prihodnosti
♦ ekon. kapitalna graditev graditev temeljnih gospodarskih objektov
b) graditev ladij, strojev
glagolnik od graditi:
a) graditev ceste, hiše, železniške proge; dovoljenje za graditev / graditev celice, satja; kalcij za graditev kosti / usmerjati gospodarsko, kulturno graditev dežele; graditev skupne prihodnosti
♦ ekon. kapitalna graditev graditev temeljnih gospodarskih objektov
b) graditev ladij, strojev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gradítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ stanovanj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gradítev -tve ž
GLEJ SINONIM: gradnja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024
gradítev -tve ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gradívo -a s (í)
1. snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važno gradivo; vaščani so tudi sami prispevali gradivo za šolo / leseno, nepregorno, trdo gradivo / beljakovine so glavno gradivo živalskega organizma
2. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa: najdeni dokumenti so dragoceno gradivo; za vojni roman mu ne manjka gradiva; urejati, zbirati gradivo; anketno, učno, zgodovinsko gradivo; gradivo za zgodovino Slovencev / sodba je bila izrečena na podlagi dokaznega gradiva; obremenilno gradivo
3. s prilastkom kar je zbrano po določenih merilih, za določen namen: muzej razstavlja arhivalno gradivo o razvoju šol; urednik zbranega dela je objavil avtorjeve tekste iz še neobjavljenega gradiva; prebogato slovarsko gradivo; gradivo za prvo številko revije je že zbrano / pesniško, slikovno gradivo
1. snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važno gradivo; vaščani so tudi sami prispevali gradivo za šolo / leseno, nepregorno, trdo gradivo / beljakovine so glavno gradivo živalskega organizma
2. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa: najdeni dokumenti so dragoceno gradivo; za vojni roman mu ne manjka gradiva; urejati, zbirati gradivo; anketno, učno, zgodovinsko gradivo; gradivo za zgodovino Slovencev / sodba je bila izrečena na podlagi dokaznega gradiva; obremenilno gradivo
3. s prilastkom kar je zbrano po določenih merilih, za določen namen: muzej razstavlja arhivalno gradivo o razvoju šol; urednik zbranega dela je objavil avtorjeve tekste iz še neobjavljenega gradiva; prebogato slovarsko gradivo; gradivo za prvo številko revije je že zbrano / pesniško, slikovno gradivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
izgrádnja -e ž (ā)
1. glagolnik od izgraditi: izgradnja naselja še ni končana; cena zemljišč se je z izgradnjo železnice povečala / izgradnja industrije
2. publ. graditev: izgradnja stanovanj zdaj hitreje poteka / hotel je v izgradnji se gradi / izgradnja demokratičnih odnosov
1. glagolnik od izgraditi: izgradnja naselja še ni končana; cena zemljišč se je z izgradnjo železnice povečala / izgradnja industrije
2. publ. graditev: izgradnja stanovanj zdaj hitreje poteka / hotel je v izgradnji se gradi / izgradnja demokratičnih odnosov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
izgrádnja -e ž, pojm. (á; ȃ) publ.: ~ porušene domovine obnova; ~ stanovanj gradnja, graditev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kapitálen1 -lna -o prid. (ȃ)
1. ekon. ki predstavlja osnovo za razvoj gospodarstva: graditi kapitalne objekte / kapitalna graditev / kapitalna investicija investicija v stroje, naprave za proizvodnjo; kapitalna oprema stroji, naprave za proizvodnjo
// publ. osnoven, temeljen: odnose med državama zastrupljajo kapitalna vprašanja
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: družil se je s kapitalnimi izgubljenci; je kapitalna avša / napraviti kapitalno napako veliko, hudo
3. lov. ki ima glede na okolje nadpovprečno razvito rogovje, kožuh, čekane: kapitalni jelen, medved, merjasec / kapitalna trofeja
♦ obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi; pravn. kapitalna kazen smrtna kazen; kapitalno hudodelstvo hudodelstvo, za katerega je predvidena smrtna kazen
1. ekon. ki predstavlja osnovo za razvoj gospodarstva: graditi kapitalne objekte / kapitalna graditev / kapitalna investicija investicija v stroje, naprave za proizvodnjo; kapitalna oprema stroji, naprave za proizvodnjo
// publ. osnoven, temeljen: odnose med državama zastrupljajo kapitalna vprašanja
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: družil se je s kapitalnimi izgubljenci; je kapitalna avša / napraviti kapitalno napako veliko, hudo
3. lov. ki ima glede na okolje nadpovprečno razvito rogovje, kožuh, čekane: kapitalni jelen, medved, merjasec / kapitalna trofeja
♦ obrt. kapitalni trak okrasni trak iz barvnega blaga na obeh koncih hrbta pri vezani knjigi; pravn. kapitalna kazen smrtna kazen; kapitalno hudodelstvo hudodelstvo, za katerega je predvidena smrtna kazen
- kapitálno prisl.:
kapitalno ga polomiti
♦ ekon. kapitalno intenzivne panoge panoge, pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ladjedélnica -e ž (ẹ̑)
podjetje za graditev in popravljanje ladij: sestanek vseh delavcev ladjedelnice / ob bombardiranju je bila ladjedelnica hudo poškodovana kraj, prostor z napravami za graditev in popravljanje ladij
podjetje za graditev in popravljanje ladij: sestanek vseh delavcev ladjedelnice / ob bombardiranju je bila ladjedelnica hudo poškodovana kraj, prostor z napravami za graditev in popravljanje ladij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ladjedélnica -e ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024
lísa Frazemi s sestavino lísa:
béla lísa, béla lísa na zemljevídu [čésa]
béla lísa, béla lísa na zemljevídu [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
materiál -a m (ȃ)
1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina: gorljiv, kvaliteten material; stvar iz lahkega materiala; laboratorij za preizkušanje materiala; raziskava materiala / umetni material / uporabljati umetne materiale vrste umetnega materiala
// navadno v zvezi gradbeni material snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važen gradbeni material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo
// s širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen: kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala
2. navadno s prilastkom predmeti, izdelki:
a) glede na nadaljnje uporabljanje pri izdelavi česa: zmanjkalo je materiala; material nabavljamo na različnih mestih; poraba materiala / inštalacijski, vodovodni material; material za električno napeljavo / odpadni material
♦ ekon. reprodukcijski material
b) glede na uporabljanje pri kakem procesu, delu: osnovni, pomožni material / sanitetni, vojaški material / z oslabljenim pomenom:, publ. človeški material ljudje; pog. ta zbor ima dober pevski material pevce; police za notni material note
3. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa; gradivo: urejati, zbirati material; sodba je bila izrečena na podlagi obsežnega dokaznega materiala; knjiga vsebuje bogat fotografski material; ilustrativni, statistični material; material za razpravo, sejo / publ. predvolilni materiali
1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina: gorljiv, kvaliteten material; stvar iz lahkega materiala; laboratorij za preizkušanje materiala; raziskava materiala / umetni material / uporabljati umetne materiale vrste umetnega materiala
// navadno v zvezi gradbeni material snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važen gradbeni material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo
// s širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen: kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala
2. navadno s prilastkom predmeti, izdelki:
a) glede na nadaljnje uporabljanje pri izdelavi česa: zmanjkalo je materiala; material nabavljamo na različnih mestih; poraba materiala / inštalacijski, vodovodni material; material za električno napeljavo / odpadni material
♦ ekon. reprodukcijski material
b) glede na uporabljanje pri kakem procesu, delu: osnovni, pomožni material / sanitetni, vojaški material / z oslabljenim pomenom:, publ. človeški material ljudje; pog. ta zbor ima dober pevski material pevce; police za notni material note
3. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa; gradivo: urejati, zbirati material; sodba je bila izrečena na podlagi obsežnega dokaznega materiala; knjiga vsebuje bogat fotografski material; ilustrativni, statistični material; material za razpravo, sejo / publ. predvolilni materiali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
nègospodárski -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organi
♦ ekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih
// negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja
ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organi
♦ ekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih
// negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja
- nègospodársko prisl.:
negospodarsko izkoriščati gozdove
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
nòv nôva -o stil. -ó prid., novêjši (ȍ ó)
1. nedavno nastal, narejen, ustvarjen; ant. star2: nova cesta, hiša; zgraditi novo tovarno; odpreti novo trgovino / dobiti v oceno nove knjige / nastanek novih držav; ime novega podjetja / jedli so nov(i) krompirček; novo vino / zapadlo je meter novega snega / Novo mesto
// ki se bo ali se je pred kratkim začel: nov dan; nova sezona; novo šolsko leto / lokacija za nove gradnje / ekspr. odvedel jo je na svoj novi dom
2. ki še ni bil ali je šele kratek čas v uporabi: ima nove čevlje; pero je še novo; tovarniško nov avtomobil; njegova obleka je kot nova / veljavnost novega zakona
3. do nedavnega neznan, neodkrit: novi pojavi; nov vir energije; odkrili so nov virus; nova zvezda / nova odkritja, spoznanja / navajati nove dokaze
// doslej komu neznan, nepoznan: spoznavati nove kraje, ljudi; vživeti se v novo okolje / videl je precej novih obrazov / išče vedno novih dogodivščin / vse mu je bilo novo neznano, nenavadno, tuje
4. ki sledi prejšnjemu iste vrste: nov odstavek; razlagati novo lekcijo
// ki sledi prejšnjemu sploh: preprečevati nove nerede; dal mu je novo priložnost / novo povečanje cen ponovno
// ki je namesto prejšnjega: kandidati za novi odbor; izvoliti novega predsednika; ukrepi nove vlade / novi osnutek statuta
5. nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli nove člane; novi učenci, vojaki
// ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novi direktor; novi meščani / novi doktorji znanosti
6. ki se po lastnostih, značilnostih zelo razlikuje od prejšnjega: nov način izražanja; uveljavili so se novi odnosi; novi tokovi v umetnosti; nove metode dela / graditev nove, brezrazredne družbe / ekspr.: postal je nov človek; začeti novo življenje / novi dinar ob denominaciji dinarja leta 1965 v razmerju do starega 1 : 100; nova Jugoslavija Jugoslavija po letu 1945
7. zlasti v primerniku in presežniku ki je blizu sedanjosti, sedanjemu času: povest se godi v novejšem času; jezikovni elementi v novejšem jeziku; najnovejša slovenska literatura; obdobje novejše zgodovine / upoštevati najnovejša dognanja / knjiž. leta 479 nove ere pri štetju let našega štetja, po našem štetju
8. ekspr. tak kot pravi: on je novi Cankar
● ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. obrniti nov list, novo stran zgodovine začeti novo obdobje zgodovine; publ. novi svet Amerika; ekspr. nov veter je zapihal razmere so se spremenile; ekspr. biti nov od nog do glave, od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. zdaj ga vidi v novi luči spoznal je, da ni tak, kot je prej mislil; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; šol. žarg. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic; novo leto čakati novo leto bedeti v noči med 31. decembrom in 1. januarjem do polnoči; praznovati novo leto 1. januar; to se je zgodilo na novo leto, star. na novega leta dan 1. januarja; obiskati za novo leto za novoletne praznike; pog. gleda kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; preg. nova metla dobro pometa delavec, uslužbenec, zlasti višji, si na novem delovnem mestu zelo prizadeva izboljšati delo, razmere
♦ film. novi val smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije; geol. novi zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi mezozoiku; glasb. novi val rokovska glasba iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz punka, s prvinami pop glasbe; jezikosl. nova beseda beseda, ki še ni splošno uveljavljena; lit. novi realizem realistična umetnostna smer med obema vojnama; nova romantika neoromantika; med. nova tvorba skupek izrojenih celic kakega tkiva; metal. novo srebro zlitina bakra, cinka in niklja; rel. nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; Nova zaveza drugi del Svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; um. nova gotika umetnostna smer v drugi polovici 19. stoletja, ki obnavlja gotske oblike, zlasti v arhitekturi; zgod. novi vek obdobje od konca 15. stoletja do danes; nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
1. nedavno nastal, narejen, ustvarjen; ant. star2: nova cesta, hiša; zgraditi novo tovarno; odpreti novo trgovino / dobiti v oceno nove knjige / nastanek novih držav; ime novega podjetja / jedli so nov(i) krompirček; novo vino / zapadlo je meter novega snega / Novo mesto
// ki se bo ali se je pred kratkim začel: nov dan; nova sezona; novo šolsko leto / lokacija za nove gradnje / ekspr. odvedel jo je na svoj novi dom
2. ki še ni bil ali je šele kratek čas v uporabi: ima nove čevlje; pero je še novo; tovarniško nov avtomobil; njegova obleka je kot nova / veljavnost novega zakona
3. do nedavnega neznan, neodkrit: novi pojavi; nov vir energije; odkrili so nov virus; nova zvezda / nova odkritja, spoznanja / navajati nove dokaze
// doslej komu neznan, nepoznan: spoznavati nove kraje, ljudi; vživeti se v novo okolje / videl je precej novih obrazov / išče vedno novih dogodivščin / vse mu je bilo novo neznano, nenavadno, tuje
4. ki sledi prejšnjemu iste vrste: nov odstavek; razlagati novo lekcijo
// ki sledi prejšnjemu sploh: preprečevati nove nerede; dal mu je novo priložnost / novo povečanje cen ponovno
// ki je namesto prejšnjega: kandidati za novi odbor; izvoliti novega predsednika; ukrepi nove vlade / novi osnutek statuta
5. nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli nove člane; novi učenci, vojaki
// ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novi direktor; novi meščani / novi doktorji znanosti
6. ki se po lastnostih, značilnostih zelo razlikuje od prejšnjega: nov način izražanja; uveljavili so se novi odnosi; novi tokovi v umetnosti; nove metode dela / graditev nove, brezrazredne družbe / ekspr.: postal je nov človek; začeti novo življenje / novi dinar ob denominaciji dinarja leta 1965 v razmerju do starega 1 : 100; nova Jugoslavija Jugoslavija po letu 1945
7. zlasti v primerniku in presežniku ki je blizu sedanjosti, sedanjemu času: povest se godi v novejšem času; jezikovni elementi v novejšem jeziku; najnovejša slovenska literatura; obdobje novejše zgodovine / upoštevati najnovejša dognanja / knjiž. leta 479 nove ere pri štetju let našega štetja, po našem štetju
8. ekspr. tak kot pravi: on je novi Cankar
● ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. obrniti nov list, novo stran zgodovine začeti novo obdobje zgodovine; publ. novi svet Amerika; ekspr. nov veter je zapihal razmere so se spremenile; ekspr. biti nov od nog do glave, od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. zdaj ga vidi v novi luči spoznal je, da ni tak, kot je prej mislil; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; šol. žarg. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic; novo leto čakati novo leto bedeti v noči med 31. decembrom in 1. januarjem do polnoči; praznovati novo leto 1. januar; to se je zgodilo na novo leto, star. na novega leta dan 1. januarja; obiskati za novo leto za novoletne praznike; pog. gleda kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; preg. nova metla dobro pometa delavec, uslužbenec, zlasti višji, si na novem delovnem mestu zelo prizadeva izboljšati delo, razmere
♦ film. novi val smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije; geol. novi zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi mezozoiku; glasb. novi val rokovska glasba iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz punka, s prvinami pop glasbe; jezikosl. nova beseda beseda, ki še ni splošno uveljavljena; lit. novi realizem realistična umetnostna smer med obema vojnama; nova romantika neoromantika; med. nova tvorba skupek izrojenih celic kakega tkiva; metal. novo srebro zlitina bakra, cinka in niklja; rel. nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; Nova zaveza drugi del Svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; um. nova gotika umetnostna smer v drugi polovici 19. stoletja, ki obnavlja gotske oblike, zlasti v arhitekturi; zgod. novi vek obdobje od konca 15. stoletja do danes; nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
- nôvi -a -o sam.:
njihov novi je zelo strog novi šef; zapeli so tudi več novih; nič novega jim ni povedal; boj med starim in novim; na novo izvoljeni odbor; po novem bo drugače / v nagovoru kaj bo novega;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
novográdnja -e ž (ā) publ.
1. nova stavba: novogradnja ima petsto kvadratnih metrov površine; sredstva za novogradnjo; stanovanje v novogradnji
2. graditev, gradnja: novogradnja le počasi napreduje; novogradnja cest
1. nova stavba: novogradnja ima petsto kvadratnih metrov površine; sredstva za novogradnjo; stanovanje v novogradnji
2. graditev, gradnja: novogradnja le počasi napreduje; novogradnja cest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pozidáva -e ž (ȃ)
glagolnik od pozidati: pozidava parcele / pozidava porušenega mesta je dolgo trajala / pozidava stanovanj poteka počasi zidava, graditev
glagolnik od pozidati: pozidava parcele / pozidava porušenega mesta je dolgo trajala / pozidava stanovanj poteka počasi zidava, graditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
priskrbéti -ím dov. (ẹ́ í)
biti uspešen v prizadevanju priti do česa: priskrbeti nadomestne dele; priskrbeti si delo, dovoljenje za graditev; priskrbel mu je potrdilo, vstopnice; priskrbeti premog / priskrbeti (komu) dokaze, podatke / priskrbel mu je zdravnika
biti uspešen v prizadevanju priti do česa: priskrbeti nadomestne dele; priskrbeti si delo, dovoljenje za graditev; priskrbel mu je potrdilo, vstopnice; priskrbeti premog / priskrbeti (komu) dokaze, podatke / priskrbel mu je zdravnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
proizvódnja prométnih srédstev -e -- -- ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sòfinancírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; sòfinancíranje (ȍȋ) kaj ~ graditev stanovanj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sòprispévati -am dov. in nedov. (ȍ-ẹ́)
skupaj s kom prispevati: banke soprispevajo za graditev stanovanj / to dejstvo je soprispevalo k zmagi
skupaj s kom prispevati: banke soprispevajo za graditev stanovanj / to dejstvo je soprispevalo k zmagi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
stávbno zemljíšče -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
tír SSKJ² samostalnik moškega spola
STALNE ZVEZE: drugi tir
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
urbanístični réd -ega -a ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
zgrádba -e ž (ȃ)
1. objekt, ki ima navadno stene in streho: obnoviti, postaviti, sezidati zgradbo; ustavili so se pred nizko zgradbo; betonska, lesena, montažna zgradba; velika poštna zgradba; četrt s stanovanjskimi, upravnimi zgradbami
2. s prilastkom kar je določeno z razporeditvijo elementov, razmerji med elementi, ki sestavljajo kako snov, predmet: zgradba kamnine, lesa, vlakna; premog z jasno vidno lesno zgradbo; biti si podoben po zgradbi / telesna zgradba; zgradba organa / zgradba tal
3. s prilastkom razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami česa: razčleniti dramsko zgradbo; jezikovna, stilna zgradba romana / zgradba stavkov je zapletena / miselna zgradba
4. knjiž., s prilastkom kar tvori urejeno celoto česa: njegova filozofska zgradba se je podrla / z oslabljenim pomenom: zgradba političnega sistema politični sistem; stara zgradba tlačanstva je začela pokati
5. knjiž. graditev: zgradba mostu je veliko stala
♦ anat. gobasta zgradba kosti pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; arhit. koridorska zgradba z vzdolžnim hodnikom in prostori ob njegovih straneh; jezikosl. semantična zgradba gesla; urb. javne zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti
1. objekt, ki ima navadno stene in streho: obnoviti, postaviti, sezidati zgradbo; ustavili so se pred nizko zgradbo; betonska, lesena, montažna zgradba; velika poštna zgradba; četrt s stanovanjskimi, upravnimi zgradbami
2. s prilastkom kar je določeno z razporeditvijo elementov, razmerji med elementi, ki sestavljajo kako snov, predmet: zgradba kamnine, lesa, vlakna; premog z jasno vidno lesno zgradbo; biti si podoben po zgradbi / telesna zgradba; zgradba organa / zgradba tal
3. s prilastkom razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami česa: razčleniti dramsko zgradbo; jezikovna, stilna zgradba romana / zgradba stavkov je zapletena / miselna zgradba
4. knjiž., s prilastkom kar tvori urejeno celoto česa: njegova filozofska zgradba se je podrla / z oslabljenim pomenom: zgradba političnega sistema politični sistem; stara zgradba tlačanstva je začela pokati
5. knjiž. graditev: zgradba mostu je veliko stala
♦ anat. gobasta zgradba kosti pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; arhit. koridorska zgradba z vzdolžnim hodnikom in prostori ob njegovih straneh; jezikosl. semantična zgradba gesla; urb. javne zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.