Tiskanje

bantǫ́č, m. der Wasserfall, Pod Gradom (v Rodiški župi)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova

1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj

6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti

6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Brežice

Predlog

1 Brežic množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Sloveniji

IZGOVOR: [bréžice], rodilnik [bréžic]

BESEDOTVORJE: Brežičan, Brežičanka, Brežičanov, Brežičankin, brežiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

brnẹ́ti, -ím, vb. impf. summen; čebela, muha brni; zvonovi od daleč brnijo, Z.; brummen: gnjev božji (= grom) je brnel nad gradom, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čistúnka čistúnke samostalnik ženskega spola [čistúnka]

1.

navadno slabšalno ženska, ki si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno puristka

2.

slabšalno ženska, ki se ji pripisuje pomanjkanje zanimanja za spolnost, neizkazovanje seksualnosti

3.

ekspresivno ženska, ki pretirano skrbi za čistočo, higieno

ETIMOLOGIJA: ↑čistun

Elíja Frazemi s sestavino Elíja:
íti kot Elíja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

graščína -e ž

posestvo, ki je povezano z gradom

SINONIMI:

star. grajsko, knj.izroč. graščinsko, star. graščinstvo

GLEJ ŠE SINONIM: grad2, posestvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

iztêči -têčem tudi stêči stêčem dov., iztêci iztecíte tudi stêci stecíte; iztékel iztêkla tudi stékel stêkla (é)
tekoč priti iz česa: sok, tekočina izteče; vino je izteklo iz soda; voda je iztekla skozi razpoko / vsa kri mu je iztekla / plini iztečejo iz pihalne cevi

iztêči se

tudi stêči se

1.

prenehati trajati:

dopust se je že iztekel

pogovor se je iztekel

rok za prijavo se je iztekel

zastar. leto je hitro izteklo

/ v osmrtnicah izteklo se je življenje naši dobri mami

/ knjiž. v zadnjem delu se iztečejo usode oseb, ki so jim bralci sledili v prejšnjih knjigah se zaključijo

//

prenehati biti veljaven: pogodba, pooblastilo se izteče

2.

s prislovnim določilom

ne segati, razprostirati se čez določeno mejo;

končati se:

cesta se je iztekla pod gradom

3.

s prislovnim določilom

imeti izid, rezultat, kot ga izraža določilo:

poskus se je iztekel, kakor so pričakovali

vsi so čakali, kako se bo tekma iztekla

stvar se je dobro, slabo, srečno, ugodno iztekla

tožba se je iztekla v njeno škodo

vesel sem, da se je tako izteklo

4.

navadno v zvezi z ura

prenehati teči, iti, ker ni več energije od navitja:

ura se je iztekla

/ filmski trak se je iztekel ga ni več

●

ekspr. oči naj ji iztečejo oslepi naj; vznes. njegove ure so se iztekle umrl je

♦

mat. deljenje se izteče se izide; med. oko mu je izteklo zaradi predrtega zrkla je iztekla zrklovina

iztékel

-têkla -o tudi stékel stêkla -o:

iztekle oči

iztečèn

tudi stečèn -êna -o:

iztečena ura;

prim. steči1

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Kako pišemo imensko zvezo »stara Ljubljana«?

Zanima me, kako pišemo imena delov mesta (ali kako bi to poimenovali), konkretno Stara/staraLjubljana. Vsaj v starih pravilih je ta primer zapisan z malo začetnico, a v današnji rabi je opaziti skoraj izključno veliko začetnico. Kateri način je torej pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kvintét kvintéta samostalnik moškega spola [kvintét]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz petih instrumentalistov ali pevcev

1.1.

2.

skupina petih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj

STALNE ZVEZE: godalni kvintet, klavirski kvintet, kvintet trobil, pihalni kvintet, trobilni kvintet
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quintett) iz it. quintetto, prvotno ‛peterica’, izpeljano iz quinto ‛peti, petina’ < lat. quintus - več ...

Ljubljana

Predlog

Ljubljane samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Slovenije

IZGOVOR: [ljubljána], rodilnik [ljubljáne]

BESEDOTVORJE: Ljubljančan, Ljubljančanka, Ljubljančanov, Ljubljančankin, ljubljanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mésto1 -a s

1.

naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja

SINONIMI:

zastar. grad2, ekspr. mestece

2.

manjši del zemeljske površine kot prostorska določitev

SINONIMI:

kraj1, predel, prostor, ekspr. kot1, ekspr. kotek, ekspr. kotič, ekspr. kotiček, publ. lokacija, ekspr. mestece, neknj. pog. plac, ekspr. prostorček

3.

manjši del površine česa sploh kot prostorska določitev

SINONIMI:

kraj1, predel, knj.izroč. lokus

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

mesto naglasa

parkirno mesto

poveljniško mesto

prosto delovno mesto

prvo mesto

startno mesto

stražarsko mesto

vidno mesto

zborno mesto

GLEJ ŠE SINONIM: pameten, položaj, prostor
GLEJ ŠE: zlasti2, zlasti1, zastajati, tu2, tu2, takoj, središče, središče, ponekod, mobing, drugje, do tod, spoj, položaj, nalet, mandat, madež, doskočišče, zadnji2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

Miramar

Predlog

2 Miramara samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

grad pri Trstu

IZGOVOR: [miramár], rodilnik [miramára]

BESEDOTVORJE: miramarski

ZVEZE: grad Miramar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

mú Frazemi s sestavino mú:
níti mú ne rêči, še mú ne rêči

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

oslíček oslíčka samostalnik moškega spola [oslíčək]

1.

navadno ekspresivno osel, zlasti manjši; SINONIMI: navadno ekspresivno oslič

2.

igrača, model, ki predstavlja manjšega osla

STALNE ZVEZE: vodni osliček
ETIMOLOGIJA: ↑osel

pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podgrádje -a s (ȃ)
knjiž. srednjeveško mesto, naselje pod gradom: vojvodski grad z dvema podgradjema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

príča -e ž (í)
1. oseba, ki na sodišču pove, kar ve o kom, čem: priče ga obtožujejo; zapriseči pričo; zaslišati priče; soočiti obdolženca s pričami; nezanesljiva, pristranska priča; opirati se na izjave, navedbe prič; stranka in priče; biti, nastopiti na razpravi kot priča / obremenilna priča
2. kdor je navzoč ob kakem dogodku z namenom, da potrdi njegovo veljavnost: poklicati, prositi koga za pričo; narediti oporoko pred pričami; podpisati se kot priča / biti za pričo pri poroki / oporočna priča; (poročna) priča
3. kdor je navzoč ob kakem dogodku: priče so pripovedovale, kar so videle; v tej samoti se ni bilo bati nobene priče; imeti priče in dokaze; ekspr. po besedah še živih prič se je to res zgodilo / vi vsi ste priča, priče, za pričo, da sem mu denar vrnil vi vsi vidite; vi vsi lahko potrdite; biti priča nesreče biti navzoč pri nesreči, videti jo; nehote je bil priča njunemu pogovoru ga je slišal, bil navzoč pri njem; v svojem poklicu je bila priča mnogim družinskim tragedijam je lahko opazovala, spoznala mnoge družinske tragedije
4. s prilastkom izraz, znamenje česa: knjiga je zanimiva priča razburkane dobe; s tem gradom so porušili zadnjo pričo preteklosti; ekspr. barake, živa priča revščine / tvoja pisma so nam priča, da še nisi pozabil na dom dokaz
// kdor kaj potrjuje z življenjem, ravnanjem: biti priča resnice
5. zastar. zgodba, pripoved: spomnil se je očetove priče / verjeti babjim pričam čenčam
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pri priči brez odlašanja, takoj: pri priči se je lotil dela, začel pomagati / pri priči se je streznil / pri tej priči moraš iti takoj (zdaj); pri tisti priči se je vrnil takoj (tedaj)
● publ. že imena igralcev zagotavljajo, da bomo priča odlični predstavi da bo predstava odlična; ekspr. bog mi je priča, da ne lažem izraža podkrepitev trditve; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval; brez priče, brez prič govoriti s kom brez prič ne da bi bil še kdo navzoč; ekspr. brez vsake priče se je hotel posloviti od doma ne da bi ga kdo videl, opazil; ekspr. se bova že srečala brez prič na samem; objel jo je v pričo ljudi vpričo
♦ pravn. identitetna priča s katero se doseže identiteta; kriva priča; kronska priča ki lahko v sodnem ali upravnem postopku odločilno vpliva na izid postopka; rel. Jehovova priča pripadnik verske skupnosti, ki Jezusa Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje; prim. pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Silvestrov

Predlog

Silvestrova Silvestrovo pridevnik

IZGOVOR: [silvéstrou̯], ženski spol [silvéstrova], srednji spol [silvéstrovo]

ZVEZE: Silvestrov večer

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Sklanjanje imena »Novigrad«

Novigrad v Istri. Ali je sklanjanje v Novigradu pravilno ali pa je res prav (po moje napačno) v Novem gradu, pred Novim gradom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

stréla Frazemi s sestavino stréla:
híter kot stréla, hítro kot stréla, kàkor stréla z védrega nebá, kot stréla, kot stréla z jásnega [nebá], tréščiti kot stréla z jásnega, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, zadéti kóga kot stréla z jásnega, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Večdenotativnost imen in njihovo spreminjanje: »gospostvo Loka«, »loško gospostvo« in »Loški grad«

Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.

Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?

Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.

Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

žrnǫ́vəc, -vca, m. das Heidekraut (calluna vulgaris), Rodik, Obrov, Pod Gradom-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.