Tiskanje

bob m, F16, acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele; colocasia, -ae, vodeni bob raſte v'Egyptu; conchis faveta, is boba jeid; faba, -ae, bob; fabacia, -ae, faveta, en mozhnik s'boba; fabae hilum, tá zherna pika na bobu; fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od boba; fabalis, et le, kar k'bobu ſliſhi; fabarius ager, nyva ṡa bob, kir bob rad raſte; hilum, -li, tá zherna pika na bobi; hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki bob; midas, -ae, ṡhuṡhik, ali mol v'bobu; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba; valvuli, ſtrokiki per bobi, ali drugim ſozhivji

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

čȋčək, -čka, m. = čičerka, Cig., C., jvzhŠt.; (= grah, Račje [vzhŠt.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

fižol m, F2, faseolus, fiṡholik, ali fiṡhol, ſozhivje; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.-C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.-C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

gràh -a m fižol: Bab; grah KOJ 1833, 151; Grah, na cent odáni AI 1875, kaz. br. 8; Grah (paszuly) AI 1878, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

grah [grȁh] samostalnik moškega spola

rastlina grah, LATINSKO: Pisum sativum, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

grah samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

grah m, F5, gráh, pisum, -i; pisum, -i, gráh [str. 164b ]; pisum. Erbis, gráh [str. 257b ]; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba, od lèzhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

grah -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

grah sam. m ♦ P: 3 (JPo 1578, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

grȃhəc, -hca, m. dem. grah, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

grȃhək, -hka, m. dem. grah, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

gráhišče, n. der Erbsenacker, Jan.; (der Fisolenacker, Mur.); — prim. grah.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

grȃšəc, -šca, m. dem. grah, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

grášec -a m grah: ki bi moj grásecz notri povlácso KM 1790, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

grȃšək, -ška, m. dem. grah, Valj. (Rad); g. pletenec, die Klemmerbse, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

grášič -a m grah: Borsó; grásics KOJ 1833, 152; Grah, grášič (borsó) i léča dájo jáko hranlivo i zdravo jestvino AI 1878, 43; Da nyemi poszôdi pô kebla gráscsicsa KAJ 1870, 153

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

grȃšnica, f. das Erbsenstroh, (das Fisolenstroh, SlGor.-C.); — prim. grah.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

greh -a m greh: Bug, inu greh im. ed. pod eno ſtreho prebivat nemorio ǀ niemu lehak, inu nikar teshak grèh im. ed. ſe sdy ǀ aku ta grah im. ed. v' naſhim ſerzu prebiua ǀ ti ſe tulikain ne boijsh greha rod. ed., kateri to vezhno ſmert duſhi perneſe ǀ kadar edn ga bres neglauniga greha rod. ed. vshje, mu perneſe ta vezhni leben ǀ s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu daj. ed. perveſan ǀ moje ſerze ſe je k'grehu daj. ed. peraslu ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni greh tož. ed. doperneſse od G: Buga ſe lozhi ǀ gledai de nebosh v'greh tož. ed. padil ǀ rejs ſim pregreshil, sposnam moj hreh tož. ed. ǀ 30 lejt v'ſmertnim grehu mest. ed. ſi shivil ǀ tuoja mati je tebe v'grehu mest. ed. spozhela, inu porodila ǀ ena pershona ſe najde de v'grehi mest. ed., inu v'lushti shivy ǀ Bug pred greham or. ed. je bil njega obvarval ǀ kakor en teshak kamen mojo volo s'greham or. ed. tlazhi ǀ ſam ſebe pred grehom or. ed. je bil obuarual ǀ ony cell ſvejt s'grehom or. ed., inu njeh hudobio napolnio ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha tož. dv. snali ǀ grehi im. mn. to vezhno ſmert perneſò ǀ tvòij grehy im. mn. ſe tebi maihini vidio ǀ v'nashyh ſerzoh ty grehij im. mn. bodo prebivali ǀ mene tudi grevaio moj grehj im. mn. ǀ odpushajne vaſhih grehou rod. mn. bodete doſegli ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu, inu grehu rod. mn. imash ǀ de bode vaſs rejſhil od grehau rod. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom daj. mn. podadè ǀ Preoberni ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou rod. mn. ǀ Christus je sa naſhe grehe tož. mn. ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ je bil meni vſe moje grehè tož. mn. odpuſtil ǀ ſe gredo ſpovedat, hrevingo imaio zhes ſvoje grege tož. mn. ǀ dekelze v'ſramato, inu v'grehe tož. mn. perpravish ǀ v' teh grehah mest. mn. ſe najdejo ǀ shivish vſe skusi v'grehah mest. mn. ǀ Ie rejſs de sdaj v'grehoh mest. mn. shivim ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh mest. mn. je leshala ǀ Ti David shiher spish en zhaſs v' grehih mest. mn., katere ſi ſazhel tribat ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah mest. mn. sapopadene preoberniti ǀ de bi ne napolnil mero, ali vago s' ſvojmi grehi or. mn. ǀ s'ſvoymi grehy or. mn. ſo ga martrali ǀ s'nyh oſtudnimi grehamij or. mn. neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti ǀ je vſhe mero, inu vago taku napolnil s' grehami or. mn. ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy or. mn. ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi or. mn. ſi ponovil ǀ ta kateri s' velikimy grehomy or. mn. je obdan mutasti greh pederastija: Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati, dokler je bilu njemu svishanu de ta mutaski tož. ed. m dol. negnusni greh je tribal Zapisi s vzglasnim h- izkazujejo kraš. izgovor g kot γ, zapisi z -g(-) v korenskem izglasju so hiperkorektni. Zvezo mutasti greh (navedeni zapis s tiskarsko pomoto k namesto t je iz IV, 18), semantično motivirano kot ‛greh, o katerem se ne govori’, navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika II, 882.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

izbírati, -bȋram, vb. impf. ad izbrati; auswählen, aussuchen, ausklauben; kdor veliko izbira, temu izbirek ostane, Npreg.-Z.; ali: kdor veliko izbira, za izbirek prime, jvzhŠt.; lečo, grah i., durch Herausklauben des Schlechten reinigen, Cig., jvzhŠt.; besede i., ein Wortklauber sein, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

izprę́zati 2., -am, vb. pf. aufspringen machen; solnce je deske izprezalo, Z.; i. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen udgl.), Cig.; češarki so se izprezali, die Zapfen haben den Samen ausfallen lassen, Z.; grah se je izprezal, die Erbsen liefen aus, Cig., jvzhŠt.; stročiči se izprezajo, Nov.; — peresca rastlinska se izprezajo, entfalten sich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

laški prid., F45, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; bunias, -dis, laṡhka velika reipa, ali kolszhiza; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh laṡhkih borovnyz; myrtus, -ti, laṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55; natio Itala, Laṡhki narod; Padus populifer, tá voda Pó v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe; ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol; uva spina, laṡhku groṡdizhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

líčiti 2., lȋčim, vb. impf. 1) den Bast wegschälen, Cig.; koruzo l., den Kukuruz schälen, Cig., BlKr.-M., Bolc-Erj. (Torb.); — l. grah, die Fäden von den Erbsenhülsen entfernen, Cig.; — 2) (kleine Ruthen) spalten, BlKr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

lot 2., m. = divji grah, Poh.-Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

lúščiti 1., -im, vb. impf. von der (harten) Schale befreien, schälen: orehe l.; — aushülsen, ausschoten: fižol, grah, bob l.; — zrnje l., das Getreide gerben, Cig.; — l. se, sich schälen, sich balgen, sich schiefern, sich blättern; barva se lušči s platna, ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

nákoł, -kǫ́la, m. tisti koli in tisto vejevje, s katerim se nakoli fižol, grah itd., die Besteckung, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

nakóliti, -kǫ́lim, vb. pf. mit Pfählen (Stecken) versehen, um daran zu befestigen, pfählen, bestecken; n. trte, fižol, grah; nakoljen vinograd, ein fertig gepfählter Weingarten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

nakǫ́ljenəc, -nca, m. nakoljen fižol, grah, die Steckenbohne, die Steckenerbse, BlKr.-Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

namȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad namočiti; von einer Flüssigkeit durchdringen lassen; bewässern: dež namaka zemljo; potok namaka travnike; im Wasser einweichen: perilo n.; n. grah v vodi; die Erbsen im Wasser aufquellen lassen; šiba se že namaka = die Strafe naht, jvzhŠt.; — beizen; v lugu n., laugen, Jan. (H.); — eintunken; kruh v vino, v kavo n.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

nápič, m. = natič, palica, lata, na katero se fižol, grah natika, da se ob njej ovija, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

natəkníti, -táknem, vb. pf. 1) aufstecken, anstecken; n. kaj na kol, na rog, na vilice; n. kolo na os; n. prstan na prst; einhängen: n. vrata, okno; anziehen: n. rokavico na roko; n. na-se obleko, sich schnell ankleiden; vse na-se n., sich alles auf den Leib hängen, alles auf Kleidung aufwenden; — n. komu kaj na nos, einem etwas auf die Nase binden; — 2) reizen, C.; nataknjen, gereizt, verdrießlich; ves jezen in nataknjen, Ravn.; prim. nasajen; — 3) bestecken: čelada s perjem nataknjena, Dict.; — s koljem n. (n. pr. grah), pfählen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

natȋški, adj. natiški fižol, grah, bob, die Steckenfisole, Steckenerbse, Steckenbohne, Cig., Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

ocẹdíti, -ím, vb. pf. abseihen: o. grah, das Wasser von den Erbsen abrinnen lassen, Cig.; — = precediti, durch Seihen reinigen, ausseihen, Cig.; filtrieren, Cig. (T.); — o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; povezniti škaf, da se ocedi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

olúščiti, -im, vb. pf. von der Hülse oder harten Schale befreien, enthülsen, schälen; o. grah, orehe; — betrügen, berauben, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

opŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) moderig, schimmelig werden, Cig., C., Mik.; hruške, bob, grah in drugo tako rado oprhne, če se dovolj ne posuši, tako tudi pšenica, če ni na suhem spravljena, Notr., Polj.; — 2) einen Ausschlag bekommen, Gor.; — 3) trta oprhne, die Rebenblüten fallen ab, Vrtov. (Vin.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

otrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) vom Schlechten, Unbrauchbaren befreien, reinigen, putzen; o. fižol, grah, solato za kuho; o. drevo, an einem Baume die unnützen Äste abschneiden, den Baum ausschneiteln; o. si zobe, sich die Zähne ausstochern; o. ribo, dem Fisch die Eingeweide herausnehmen, Mur., Cig.; o. njivo, Steine vom Acker ablesen, Cig.; o. jarek, den Graben abschlämmen, Cig.; o. kože, die Häute abfleischen, abfalzen, Cig.; — das Unbrauchbare, Schlechte absondern, entfernen, weglesen, abputzen: mah o. z drevja, die Bäume abmoosen, Cig.; — 2) o. se, sich der Excremente entledigen: krava, otrok se otrebi; — 3) o. se, sich der Nachgeburt entledigen: krava se je otrebila, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

pẹ̑ški, I. adj. Fuß-, zu Fuß: peški pot, der Fußsteig, der Fußweg, Mur., ogr.-C.; p. grah, die Bodenfisole, ogr.-C.; — II. adv. peški, zu Fuß, Jan., ogr.-C.; (= peške, Medjimurje-Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

prebráti, -bérem, vb. pf. 1) durchklauben, sichten; grah p., Cig.; pšenica je čista, kakor da bi jo bili golobje prebrali, C.; gozd p., den Wald aushauen, durchsichten, Cig.; — prebran, ausgesucht, vorzüglich, Jan., C.; prebrana večerja, C.; — 2) (etwas Besseres) auswählen; le si preberi, če si moreš, triff eine bessere Wahl, wenn du kannst, Z., jvzhŠt.; na tujem si nič ne prebereš, in der Fremde wirst du dein Los nicht bessern, Z., jvzhŠt.; — 3) p. se, die Fassung wieder gewinnen, sich fassen, sich sammeln, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) durchlesen: p. knjigo, pismo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

prę́zati 1., -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras-Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — (fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.-Mik., Št.-C., Polj., Lašče-Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

pritlíčən, -čna, adj. beim Erdboden befindlich: niedrig; pritlično drevje, Zwergbäume, kropfiges Holz, Cig.; pritlȋčni grah, die Kriecherbse, Cig.; pritlična zadrga, die Erddohne, Cig.; pritlična streha, ein niedriges Dach, C.; pritlična hiša, ein ebenerdiges Haus, Cig.; pritlična loža, die Parterreloge, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

rúžiti, rȗžim, vb. impf. aushülsen, schälen: fižol, grah r.; zelene orehe r., Cig., Jan., Dol.; grah se ruži, die Erbsen rühren sich aus, Cig.; — entkörnen: koruzo r., Cig., Lašče-Erj. (Torb.), jvzhŠt., BlKr.; — korenje r. = blato s korenja strgati, Celjska ok.-Trst. (Let.); — r. koga, jemanden ausziehen (fig.), Zv.; — prim. žuriti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

sláčiti, -im, vb. impf. ad sleči; ausziehen; suknjo s.; entkleiden; otroke s.; s. se, sich entkleiden; — kače se slačijo, die Schlangen häuten sich, C.; — koruzo s., die Maiskolben schälen, Cig.; — grah se slači = se lušči (bälgt sich), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

strǫ́čiti se, strǫ̑čim se, vb. impf. Schoten ansetzen: grah se stroči, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

strǫ́čje, n. coll. Schoten; grah, fižol v stročju; v s. iti, sich hülsen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

strǫ́čji, adj. = stročen, s. grah, fižol, C., Št.; (menda nastalo iz: grah, fižol v stročju).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

tȃnčnik, m. = tanki grah, die Platterbse (lathyrus), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

vẹ̑jnatən, -tna, adj. = vejnat: vejnatni grah, eine besondere Art Fisolen o. Erbsen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

vẹ̑jnatnik, m. = vejnatni grah, fižol, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

vö̀ djáti ~ dènem dov. dati ven: I jasz szem vödjála grah KAJ 1870, 58
vö̀ djáni ~ -a ~ -o
1. izpostavljen: Vö djánoga je pa gori vzéla csi Faraova KŠ 1771, 360
2. izobešen: na vszáko hi'zo csarna bandera vödjána AIP 1876, br. 2, 1
3. naveden: Na vszákom testamentomi more vödjáno bidti gde, je rejeni AIP 1876, br. 3, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

vzbobnẹ́ti, -ím, vb. pf. anschwellen, auflaufen: grah je vzbobnel, rekše, od mokrote se je napel in potem nekako zatohnel, da uže ni dober v jed, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

zrásti zrastém dov. zrasti: polſzko czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; ka najvelika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 8; Ár Predikátorje v-souli zrászo KOJ 1845, 140; Moj'zes, geto je veliki zráſzao KŠ 1771, 692; Nej je zráſzla prouti ſzmrti Tráva SŠ 1796, 142; Malo je zraszlo AI 1875, kaz. br. 8; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; ako ſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna zráſzli TF 1715, 8; da szo kak grah veliki zrászli KOJ 1845, 110; pren. gda zraſzté vöra vaſa KŠ 1771, 546

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

žúriti 2., žȗrim, vb. impf. aushülsen, schälen, entkörnen, Cig., Jan., Štrek.; grah, orehe, sirek ž., Goriška ok., Kanal-Erj. (Torb.), Kras; — prim. ružiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.