amfiklínske plastí -ih -- ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Baška grapaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Baške grape samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v zahodni Sloveniji
IZGOVOR: [báška grápa], rodilnik [báške grápe]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Bodoveljska grapaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Bodoveljske grape samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [bodôvəl’ska grápa], rodilnik [bodôvəl’ske grápe]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
drkljáti, -ȃm, vb. impf. gleiten, rutschen, Jan.; drkljam se v grapo, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
drobína -e ž (í) alp. drobci skal, kamenja: drobina je drsela v grapo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
dúh Frazemi s sestavino dúh:
dúh čása,
dúh je volján, a mesó je slábo,
izgíniti brez dúha in slúha,
ne dúha ne slúha,
ubóg na dúhu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
grápa grápe samostalnik ženskega spola [grápa] 1. jarek na strmem pobočju, ki ga navadno oblikuje voda
2. manjša ozka dolina s strmimi pobočji
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz stvnem. grabo, srvnem. grabe, glej ↑graben - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
grápa -e ž (á) jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda: skalovje je zasulo grapo;
padel je v globoko grapo;
hudourniške grape / grape na cesti // manjša ozka dolina s strmimi pobočji: iz grap so vstajale megle; hiše so stisnjene v grape
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
grápa -e
ž1.
jarek, ki ga je v breg naredila voda 2.
manjša ozka dolina s strmimi pobočji
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024
léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta,
bíti v Krístusovih létih,
bíti v nàjbóljših létih,
bíti [žé] v létih,
debéla léta,
íti v léta,
kot v nàjbóljših létih,
léta debélih kráv,
léta in léta,
léta súhih kráv,
léto in dán,
léto za létom,
ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét,
ne vídeti kóga žé sédem láških lét,
prihájati v léta,
príti v léta,
sédem debélih lét,
sédem súhih lét,
skrívati [svôja] léta,
v cvétu lét,
v nàjbóljših létih,
žé sédem hrváških lét,
žé sédem láških lét
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
Poníkovska tektónska kŕpa -e -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
posijáti -síjem dov., posijál (á ȋ) 1. začeti sijati: nevihta je minila in posijalo je sonce / kmalu je skozi oblake posijala luna / ekspr. ko posije dan, bom že daleč se zdani; vstal je, ko je posijalo sonce vzšlo// krajši čas sijati: tu in tam je posijalo sonce / sonce posije v to grapo samo nekajkrat na leto
● ekspr. v to ulico sonce nikoli ne posije ta ulica je mračna, temačna2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: končno je posijalo upanje / posijalo je sonce svobode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
skrílast -a -o prid. (í) ki je iz skrilavca: vrtati v skrilaste sklade;
pot pelje skozi skrilasto grapo;
skrilaste plošče / modrikasto sive skrilaste strehe strehe, pokrite s skrilmi// ki vsebuje skrilavec: skrilasta prst
● nar. skrilasta tla v kuhinji tla, tlakovana s kamnitimi ploščami; ekspr. skrilasto nebo modrikasto sivoskrílasto prisl.:
skrilasto modro morje; skrilasto siv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
vprék1 prisl. (ẹ̑) 1. povprek: razpoka se vleče vprek čez vso grapo / iti vprek na greben / drevo leži vprek na stezi 2. ekspr. izražaa) splošnost: s posnemanjem vsega vprek so naredili veliko škode / voda je drla kar vprek b) hkratnost: vsi vprek govorijo, se pozdravljajo, vpijejo 3. star. navkljub1:
izvoljen je bil vsemu nasprotovanju vprek
● star. priti si vprek spreti se; star. razšli so se vprek in v šir na vse strani; prim. vsepovprek, vseprek, vsevprek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
VrtačaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Vrtače samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
v prenesenem pomenu stena Vrtače
IZGOVOR: [vərtáča], rodilnik [vərtáče]
BESEDOTVORJE: vrtaški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.