amfiklínske plastí -ih -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Baška grapa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Baške grape samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v zahodni Sloveniji
IZGOVOR: [báška grápa], rodilnik [báške grápe]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Bodoveljska grapa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bodoveljske grape samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina na Gorenjskem
IZGOVOR: [bodôvəl’ska grápa], rodilnik [bodôvəl’ske grápe]
PRIMERJAJ: bodoveljski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

drkljáti, -ȃm, vb. impf. gleiten, rutschen, Jan.; drkljam se v grapo, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

drobína -e ž (í)
alp. drobci skal, kamenja: drobina je drsela v grapo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dúh Frazemi s sestavino dúh:
dúh čása, dúh je volján, a mesó je slábo, izgíniti brez dúha in slúha, ne dúha ne slúha, ubóg na dúhu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

grápa grápe samostalnik ženskega spola [grápa] ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz stvnem. grabo, srvnem. grabe, glej graben - več ...
grápa -e ž (á)
jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda: skalovje je zasulo grapo; padel je v globoko grapo; hudourniške grape / grape na cesti
// manjša ozka dolina s strmimi pobočji: iz grap so vstajale megle; hiše so stisnjene v grape

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

grápa -e ž
1.
jarek, ki ga je v breg naredila vodapojmovnik
SINONIMI:
nar. graba, ekspr. grapica, star. jarek1
2.
manjša ozka dolina s strmimi pobočjipojmovnik
SINONIMI:
nar. graba, zastar. graben, ekspr. grapica, star. jarek1
GLEJ ŠE: soteska

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Poníkovska tektónska kŕpa -e -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

posijáti -síjem dov., posijál (á ȋ)
1. začeti sijati: nevihta je minila in posijalo je sonce / kmalu je skozi oblake posijala luna / ekspr. ko posije dan, bom že daleč se zdani; vstal je, ko je posijalo sonce vzšlo
// krajši čas sijati: tu in tam je posijalo sonce / sonce posije v to grapo samo nekajkrat na leto
 
ekspr. v to ulico sonce nikoli ne posije ta ulica je mračna, temačna
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: končno je posijalo upanje / posijalo je sonce svobode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

skrílast -a -o prid. (í)
ki je iz skrilavca: vrtati v skrilaste sklade; pot pelje skozi skrilasto grapo; skrilaste plošče / modrikasto sive skrilaste strehe strehe, pokrite s skrilmi
// ki vsebuje skrilavec: skrilasta prst
● 
nar. skrilasta tla v kuhinji tla, tlakovana s kamnitimi ploščami; ekspr. skrilasto nebo modrikasto sivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vprék1 prisl. (ẹ̑)
1. povprek: razpoka se vleče vprek čez vso grapo / iti vprek na greben / drevo leži vprek na stezi
2. ekspr. izraža
a) splošnost: s posnemanjem vsega vprek so naredili veliko škode / voda je drla kar vprek
b) hkratnost: vsi vprek govorijo, se pozdravljajo, vpijejo
3. star. navkljub1izvoljen je bil vsemu nasprotovanju vprek
● 
star. priti si vprek spreti se; star. razšli so se vprek in v šir na vse strani; prim. vsepovprek, vseprek, vsevprek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Vrtača
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vrtače samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Karavankah
v prenesenem pomenu stena Vrtače
IZGOVOR: [vərtáča], rodilnik [vərtáče]
BESEDOTVORJE: vrtaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Število zadetkov: 15