eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
heráldik heráldika samostalnik moškega spola [heráldik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Heraldiker, glej ↑heraldika
heráldika heráldike samostalnik ženskega spola [heráldika] veda, ki se ukvarja s proučevanjem in opisom grbov, njihovega nastanka, zgodovine in oblikovanja; SINONIMI: grboslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Heraldik iz frc. (science) héraldique iz hérault ‛glasnik, klicar’, prevzeto iz stfrank.
tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf] 1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika
2. čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom
STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...
tuberkulóza tuberkulóze samostalnik ženskega spola [tuberkulóza] nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: jetika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat. tuberculosis, iz lat. tūberculum ‛majhna grba, tvor’, iz tūber ‛grba, oteklina, tvor’, sorodno s tumēre ‛otekati’, zaradi vozličastih izrastkov celic, ki se pojavijo na obolelem tkivu - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gŕba -e ž (ŕ) 1. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice: grbo je imel že od rojstva // pog., ekspr. hrbet: mahnil ga je po grbi 2. izbočeni del hrbta nekaterih živali: velblodova grba;
pren. gorski greben s strmo grbo 3. zastar. guba (na koži): čelo je bilo polno grb;
grbe na licih
● pog., ekspr. če njemu ustrežem, bom kmalu dobil vso vas na grbo vsi vaščani me bodo nadlegovali s prošnjami; pog., ekspr. na grbi ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. na grbi jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; pog., ekspr. to sem občutil na svoji grbi na sebi, sam; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan
♦ rib. mreni podobna sladkovodna riba, Barbus plebejus
gŕbati se -am se nedov. (r̄ ȓ)
star. grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila
gŕbica -e ž (ŕ)
manjšalnica od grba: grbica na hrbtu se skoraj ni videla
♦ nav. mn., lov. rožena izboklina na rogovju srnjaka, jelena
pohábljenka -e ž (ȃ)
pohabljena ženska: grba mlade pohabljenke
púkel -kla m (ú) nižje pog. grba: fant ima pukel že od rojstva / ekspr. pukel me boli hrbet
● pog., ekspr. tri otroke ima na puklu skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. dobiti jih po puklu biti tepen; biti premagan
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
JugoslavijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
nekdaj država v Evropi
nekdaj Kraljevina Jugoslavija (1929–1945)
Demokratična federativna Jugoslavija (10. avgust 1945–29. november 1945); Federativna ljudska republika Jugoslavija (1945–1963); Socialistična federativna republika Jugoslavija (1963–1992)
Zvezna republika Jugoslavija (1992–2003)
IZGOVOR: [jugoslávija], rodilnik [jugoslávije]
BESEDOTVORJE: Jugoslovan, Jugoslovanka, Jugoslovanov, Jugoslovankin, jugoslovanski
šajerskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [šájerski]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gŕba -e ž (ŕ) imeti ~o; poud.: imeti koga na ~i |skrbeti za koga|; udariti koga po ~i |po hrbtu|
púkel -kla m (ú) neknj. ljud. grba
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
gŕba -e
ž večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dobíti Frazemi s sestavino dobíti:
dobíti banáno,
dobíti bŕco [v rìt],
dobíti čŕni mádež,
dobíti čŕno píko,
dobíti êno na góbec,
dobíti jásno slíko [čésa; o čém],
dobíti jíh na góbec,
dobíti jíh po glávi,
dobíti jíh po góbcu,
dobíti jíh po gŕbi,
dobíti jíh po hŕbtu,
dobíti jíh po nósu,
dobíti jih po pŕstih,
dobíti jíh po ríti,
dobíti jíh po zádnji pláti,
dobíti kàj kot na pládnju,
dobíti kàj za zelêno mízo,
dobíti kóga na láži,
dobíti kóga na lím,
dobíti kóga na límanice,
dobíti kóga na múho,
dobíti kóga v pást,
dobíti kóga v pést,
dobiti kóga/kàj v svôje krémplje,
dobíti košárico,
dobíti kríla,
dobíti króglo v glávo,
dobíti kúrjo kóžo,
dobíti lovoríko,
dobíti manévrski prôstor,
dobíti mêhka koléna,
dobíti na krédo,
dobíti óšpice,
dobíti pêlin,
dobíti píko na jezíku,
dobíti poléna pod nôge,
dobíti [svój] prôstor pod sóncem,
dobíti svôjih pét minút [sláve],
dobíti zdrávo bárvo,
dobíti zelêno lúč za kàj,
dobíti žúlje na ríti,
dobíti žúlje na zádnjici,
ne dobíti níti fícka,
ne dobíti níti prebíte páre
hŕbet Frazemi s sestavino hŕbet:
bíti bógu za hŕbtom,
bógu za hŕbtom,
dobíti jíh po hŕbtu,
dobívati jíh po hŕbtu,
kot nòž v hŕbet [kómu/čému],
kríti kómu hŕbet,
ležáti bógu za hŕbtom,
lônec na hŕbtu nosíti,
nòž v hŕbet [kómu/čému],
obráčati kómu/čému hŕbet,
obrníti kómu/čému hŕbet,
pokazáti kómu hŕbet,
zabôsti kómu nòž v hŕbet,
zaríniti kómu nòž v hŕbet,
zasadíti kómu nòž v hŕbet,
živéti bógu za hŕbtom,
žóga je bilà za hŕbtom kóga,
žóga je končála za hŕbtom kóga,
žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
rìt Frazemi s sestavino rìt:
bíti kómu za rítjo,
bíti kot rìt in srájca,
bíti tího kot rìt,
bíti v ríti,
bŕcniti kóga v rìt,
dáti [jíh] kómu po ríti,
dáti kómu bŕco [v rìt],
dáti kómu [êno] po ríti,
dobíti bŕco [v rìt],
dobíti jíh po ríti,
dobíti žúlje na ríti,
hodíti okóli ríti v váržet,
hodíti okóli ríti v žêp,
iméti mévlje v ríti,
iméti sršéne v ríti,
íti [hudíču] v rìt,
íti okóli ríti v žêp,
izprašíti kómu rìt,
kúzla skáče v rìt kómu,
lahkó me kúšnete na rìt,
lésti kómu v rìt,
lézenje v rìt,
naložíti [jíh] kómu po ríti,
okóli ríti v váržet,
okóli ríti v žêp,
píši me v rìt,
píšmevrìt,
po ríti bi biló tréba kóga,
pójdi [hudíču, vrágu] v rìt,
práskati se po ríti,
príti okóli ríti v žêp,
sprána rìt,
státi kómu za rítjo,
súniti kóga v rìt,
svetíti se kot púmpeževa rìt,
temà kàkor v ríti,
vsè k ríti prinêsti kómu
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gŕba -e ž
gŕča -e ž
grọ̑b2 grọ̄ba prid.
kȕp kúpa m
kváka -e ž
púkel -kla m
tartȗf -a m
tólpa -e ž
tuberkulọ̑za -e ž
tūmor -ja m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
enogr̀b, -gŕba, adj. einhöckerig, Šol.; enogrbi velblod, das Dromedar, Cig.
gȓb 1., m. = grba, Dalm., Jap.-C., Mur., Jan., Mik.; — devetih grbov trava; gemeiner Frauenmantel (alchemilla vulgaris), Josch.
gŕba, f. 1) der Höcker, der Buckel; — der Rücken (zaničlj.); po grbi dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen, Z.; — pl. grbe, Bodenerhebungen, Cig. (T.); — 2) die Runzel, Mur., Cig., Jan., ogr.-Mik.; grbe v obrazu, Gesichtsfalten, Cig.; — die Knülle, der Knitter, Cig.; — 3) die Spannerraupe, Erj. (Rok.); — 4) die Barbe (barbus plebeius), Cig., Frey. (F.), Notr.-Erj. (Torb.).
gŕbica, f. dem. grba; pri najpopolnejši gladkosti ostanejo še neznatne grbice, Žnid.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gr̀ba -e ž
1. grba: Rántz; grba KOJ 1833, 170; ka bi ne mejla ſpreglo, ali grbo KŠ 1771, 585; preglédejo z-rumenilom dugo zakrite grbe KOJ 1845, 82
2. guba: Rántz; grba, güba KOJ 1833, 170
gǜba tudi gìba -e ž
1. guba: Rántz; grba, güba KOJ 1833, 170; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74
2. v zvezah: po dvej gibej sklonjen: nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42;
po sedmi gibaj sedemkratno: nazâ plácsaj szôszedom nasim po szedmi gibáj TA 1848, 66
pǜklava -e ž grba: Gamila Na hrbiti má edno ali dvej püklavi AI 1878, 18
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
grba [gŕba]
samostalnik ženskega spola- grba
- guba
grbava [grbȃva]
samostalnik ženskega spola- vzpetina
- grba
hrbovina [hrbovína]
samostalnik ženskega spolaizboklina na hrbtu; grba
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
grba samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
grba ž, F5, curvamentum, curvatio, krivúſt, gerba, skluzhenîe; erugo, garba; gibbus, -bbi, gerba, pukel; plica, -ae, ena guba, garba; ruga, -ae, gerba, vrapa
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
puklast -a prid. ukrivljen: s'frishniga lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu im. ed. s ratalu (V, 35) Tvorjeno iz púkel ‛grba’ ← bav. nem. Puckel, nem. Buckel ‛grba’.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
grba -e samostalnik ženskega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
grba sam. ž ♦ P: 4 (DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
farba -e (farba, farva) samostalnik ženskega spola1. vidno zaznavna lastnost predmeta, da na svetlobi odseva značilni odtenek; SODOBNA USTREZNICA: barva
2. snov, ki se uporablja za barvanje; SODOBNA USTREZNICA: barva
2.1 plast te snovi, nanesena na kaj
3. naravna obarvanost kože, obraza; SODOBNA USTREZNICA: barva
4. ekspresivno, s prilastkom prepoznavna značilnost; SODOBNA USTREZNICA: barva
5. s prilastkom tipično oblačilo kot razpoznavni znak pripadnosti, služenja vladarju ali plemiču
FREKVENCA: 70 pojavitev v 10 delih
Davčni terminološki slovar
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sramotítev držávnih simbólov -tve -- -- ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ščítna gŕba -e -e ž
úmbo -a m
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
abrazíjska gŕba -e -e ž
ledeníška gŕba -e -e ž
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gŕba -e ž
kamélja gŕba -e -e ž
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Slovar govorov Zadrečke doline
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
grba gl. pukelj- geselskega sestavka še ni / kazalka
Slovar bovškega govora
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
grba gl. pukelj
pukel ► ˈpukėl’ -kl’a m
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Je v grbu RS »zlato rumena« ali »zlatorumena« barva?Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?
Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?
Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.
Katera oblika je ustreznejša?
Število zadetkov: 67