Tiskanje

aapa bárje -- -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

aréola -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

brázden -dna -o (ā)
pridevnik od brazda: brazdni grebeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

čêlni profíl -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

dínarski2 dínarska dínarsko pridevnik [dínarski]

1.

ki je v zvezi z Dinarskim gorstvom

1.1.

ETIMOLOGIJA: po hrvaški in bosenski gori Dinara

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

dolína -e ž (í)
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)
● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj
♦ alp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik; dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje
2. vbokli del vala: doline in grebeni valov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

goreč -a prid. goreč: S Nebeſs je bil en gorezh im. ed. m ſteber prishal ǀ je bil temu hlapzu en gorezh im. ed. m vogu na roko padil ǀ kakor taisti gorezhi im. ed. m dol. steber je shal prèd Israelitery ǀ Oh sakaj ſerze moje neratash ena gorezha im. ed. ž pezh ognia lubesni Boshie ǀ Ena shena ſe je bila prikasala vſa gorezha im. ed. ž ǀ Zhe neposhle gorezhe rod. ed. ž kazhe, kakor je bil poſlal zheſs Judje v' puszhavi ǀ je v'pakli vidil en velik kup kopit inu vſinia gorezhiga rod. ed. s ǀ kadar je hotel k'temu gorezhimu daj. ed. m garmu ſe perblishat ǀ sakaj S. Duha pergliha eni gorezhi daj. ed. ž bakli ǀ prutu timu rumenimu inu gorezhimu daj. ed. s ſonzu ſe oberne ǀ Bug je bil sa vahto pred Paradish poſtavil eniga Angela Cherubina, inu en gorezh tož. ed. m mezh ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi tož. ed. m dol. staber na Faraona ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho tož. ed. ž Babilonsko pezh ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho tož. ed. ž pezh vuèrezhi ǀ Inu S. Franciſcus de Paola vſame v' roko gorezhe tož. ed. s/tož. mn. ž/s vogle, ter yh dershj, kakor de bi bile roshe ǀ S. Lourenz je leshal na letem gorezhem mest. ed. m roshu ǀ na enam gorezhem mest. ed. m lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ G. Bug venem gorezhim mest. ed. m voſſi ga je bil v' Paradish polsdignil ǀ v'tej gorezhi mest. ed. ž shterni, bodo goreli do vekoma ǀ na gorezhem mest. ed. s voglu ſò pekli, inu obrazhali ǀ she danashni dan more po gorezhim mest. ed. s voglu skakat ǀ Tankaj vidim Franciska de nagorezhim +mest. ed. s voglu leshj ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho or. ed. ž, inu Svetlo baklo gnade S. Duha ǀ je bil Iſaju shnable ozhiſtil s' enem gorezhim or. ed. s voglam ǀ je imel noge kakor dua gorezha im. dv. m ſtebra ǀ de bi gorezhi im. mn. m ratali kakor ſo ty Nebeſhki Seraphini ǀ Strele gorezhe im. mn. ž bodo s'Nebeſs na semlo letejle ǀ Ne pravi Bug, moje sapuvidi ſo gorezhe im. mn. ž ǀ de ſi lih tulikajn gorezhih rod. mn. ſols je vidil vſaki dan preliti ǀ Ali sakaj ſvoje S. noge je imel gorezhe tož. mn. ž, kakor enegorezhe +tož. mn. m ſtebre ǀ si vidil te gorezhe tož. mn. ž ozhy Boshje ǀ morete gorezha tož. mn. s ſvetila v'vashih rokah derſhati ǀ uſdigne gori ſuoje gorezha tož. mn. s ozheſsa ǀ na gorezhah mest. mn. rashnah, inu roshjah, ijh pekò ǀ tu truplu s' rogmi gorezhimi or. mn. je bil reſtargal ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy or. mn. jesikomy zhastè ǀ s'gorezhimi or. mn. parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ hudizhy v'pakli s'gorezhmij or. mn. grebeni ǀ sakaj Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi or. mn. ketny savesal ǀ s' gorezhmi or. mn. ſolsami na ozheſſah je proſſil ǀ Christus ſe je bil prikasal s' gorezhmy or. mn. nogami ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni or. mn. Kazhamai oſtraſil ǀ s'gorezhmy or. mn. ozhmy, inu s'oſtro beſſedo ǀ dua hudizha s'gorezhemi or. mn. ketni sveſano ſta dershala ǀ s'gorezhemy or. mn. vilamy v'roki ǀ s'gorezhimy or. mn. ketnamij ſo ſueſani, inu martrani ty puntarij Boshij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

grebén -a m (ẹ̑)
1. podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina: na sredi kolovoza se dela greben; odlitki so bili slabi in polni grebenov
// izbokli del vala: na vodi so se delali grebeni; morski greben / ladja se ziblje na grebenih valov
2. podolgovata, strma gorska vzpetina: vzpeti se na greben; krenili smo po grebenu; gozdni, skalnati grebeni; vznožje grebena / gorski greben / koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale
3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave: petelin z rdečim, pravilno zobčastim grebenom
● ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. mu že raste greben postaja domišljav, prevzeten
4. vet. sprednji, izbočeni del hrbta: pobožati psa po grebenu; jezdec se je naslonil konju na greben viher
♦ anat. nosni greben vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice; arheol. greben ojačeni del oglavja čelade; grad. greben rob, stik strešnih nagibov; meteor. greben del anticiklona, ki je raztegnjen v eno stran; greben visokega zračnega pritiska slabi; teh. greben daljša, ozka enakomerna izboklina na strojnem delu za preprečevanje vzdolžnega premika; vtirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici; tekst. greben del bila, ki drži osnovne niti v določenem razporedu; zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

grebén -a m

1.

izbokli del vala

SINONIMI:

ekspr. hrbet

2.

podolgovata, strma gorska vzpetina

SINONIMI:

gorski greben

3.

rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave

SINONIMI:

roža, ekspr. grebenček

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

nosni greben

GLEJ ŠE SINONIM: viher
GLEJ ŠE: vzpetina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

grebę̑n, m. 1) der Wollkamm, die Krämpel, Cig., Jan., DZ.; — veliki g., die Flachsraufe, Fr.-C.; die Hechel, Jan.; — pren. na g. dejati koga, durchhecheln, ZgD.; pl. grebeni, = greben, Z.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — z železnimi grebeni so njih trupla trgali, Jsvkr.; — 2) kammähnliche Dinge: der Weberkamm, Mur., Cig., C., Gor.; — die Nabe des Rades mit den Speichen, ogr.-C.; — das Kronrad (z. B. in der Uhr), V.-Cig.; železno zobato kolo pri žagi, Notr.; — die Bezahnung am Hundehalsband, Cig.; — der Rückgrat, C.; lopatični g., die Schultergräte, Erj. (Som.); — der Hahnenkamm; g. mu raste (o človeku), es schwillt ihm der Kamm, Cig.; — der Rist am Pferdehals, Cig.; — der Grat (mech., geogr.), Cig. (T.); die Klippe, das Riff, Habd.-Mik., Cig., Jan., C., Jes.; — der Gebirgskamm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — 3) razne rastline: zmajev g., die blaue Mannstreu (eryngium amethysticum), C., die Feldmannstreu (e. campestre), Cig., = lintvrnov g., Medv. (Rok.); — petelinov g., der Erdbeerspinat (blitum capitatum), Erj. (Rok.); — modrasov g., eine Art rothe Waldblume, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

greben -a m 1. (petelinov) greben: peteln … kadar ga glava boli, greben tož. ed. s' krampli ſi restarga 2. mučilno orodje z ostrimi kavlji: poſtavite sheleſne grebene tož. mn. is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni or. mn. tepsti inu kosho tergat ǀ s' shelesnimy grebeny or. mn. ga imaio tergat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

grebénast -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na greben: grebenaste skale / razburkano in grebenasto valovje / strelci so imeli grebenaste čelade
♦ filat. grebenasto zobčanje znamk zobčanje z iglami, razporejenimi v obliki glavnika; teh. grebenasti ležaj ležaj s kolobarjastimi grebeni na gredi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

grebéniti -im in grebeníti -ím nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ī i)
grbiti: pes grebeni hrbet

grebéniti se

in grebeníti se

dvigati se v obliki grebena:

valovi so se visoko grebenili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

grebéniti -im in grebeníti -ím nedov. -i -ite in grebêni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, grebénjen -a in grebenjèn -êna; grebénjenje; (-it in -ít/-ìt) (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) neobč. grbiti: kaj Pes ~i vrat
grebéniti se -im se in grebeníti se -ím se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) neobč. Valovi so se visoko grebenili |se dvigali v obliki grebena|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

grebénje1 -a s (ẹ̑)
gorski grebeni: triglavsko grebenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

grebénje -a s, skup. (ẹ̑) neobč. (gorski) grebeni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

grebę̑nje 1., n. coll. = grebeni; — die Klippenbank, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

grebénska kárta -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

ihtiosarkolít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

kamníte príče -ih príč ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

kanelíra -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

mikronezijski

Predlog

mikronezijska mikronezijsko pridevnik

nanašajoč se na državo v Oceaniji

nanašajoč se na otočja v Tihem oceanu

IZGOVOR: [mikronézijski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

nasèk -éka m (ȅ ẹ́)
teh. vzporedni grebeni na pili: pila z gostim nasekom / dvojni nasek križajoča se naseka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

navòj -ôja m (ȍ ó)
1. teh. grebeni spiralne oblike na površini valjastega telesa ali na površini izvrtine: navoj se je izrabil; stružiti, vrezati navoje; cevni navoji; stroj za rezkanje navojev
♦ strojn. desni, dvojni, enojni navoj; metrski navoji pri katerih so mere izražene v milimetrih; notranji ki je na površini izvrtine, zunanji navoj ki je na površini palice, gredi, stebla, vretena; globina, korak, premer navoja
2. glagolnik od navijati: nalomljen ročaj je utrdil s petimi navoji
// navitek: navoji bombažne preje / žica v navojih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

oblati nedov. oblati: hudu je shivu, hudu je vmerl, inu sdaj hudizhy v'pakli s'gorezhmij grebeni, inu tudi vaſſ bodò ublali del. mn. m, zhe taku bote dellali (V, 36) ← nem., srvnem. hobeln ‛oblati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

oceánsko dnò -ega dnà s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

okováti okújem dov., okovál (á ú)
1. opremiti s kovinskim delom, ki varuje ali je za okras: z železom okovati vrata / okovati lesena kolesa; okovati pas z zlatom / okovati okna montirati nanje okovje
2. nekdaj nadeti okove: galjote so okovali / okovati roke v težke verige; pren., knjiž. drevesa je okovalo ivje

okován

-a -o:

z žeblji okovani čevlji

z ledom okovani grebeni

okovana skrinja

okovana vrata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

ostríti -ím nedov., ostrèn (ī í)
1. delati kaj (bolj) ostro: ostriti konico, nož, rezilo; ostriti z brušenjem, klepanjem / pes si ob kosti ostri zobe
// dajati čemu koničasto obliko: ostriti hmeljevke, kolje / ostriti svinčnik šiliti
2. knjiž. delati kaj bolj razločno: zarja ostri vrhove gor; v mraku se ostrijo grebeni
// delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: ostriti kriterije, naziranja; merila za ocenjevanje se ostrijo
3. knjiž. delati bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev: ostriti čute, sluh, vid / ostriti si uho
// delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: ostriti duha, razum / ostriti gledalčev okus
4. knjiž. večati1, stopnjevati: ostriti napetost, nasprotja / ostriti narodno zavest
● knjiž., ekspr. v tej reviji so ostrili pero zlasti mladi pisatelji so pisali vanjo; konji so začeli prhati in ostriti ušesa postavljati jih v pokončen položaj; knjiž. odnosi med njimi se vedno bolj ostrijo postajajo vedno bolj napeti

ostrèč

-éča -e:

konj z ostrečimi ušesi

ostreča se nasprotja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

ostríti -ím nedov. ôstri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; ostrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ nož; ~ sluh; neobč. ostriti komu kaj ~ gledalcem okus
ostríti se -ím se (í/ȋ í) neobč. V mraku se ~ijo grebeni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

ostrozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima ostre zobe: ostrozobi psi, zajci / ostrozobi gorski grebeni
● knjiž., ekspr. ostrozoba zloba velika, huda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Pacifik

Predlog

Pacifika samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

skrajšano ime za Pacifiški ocean

IZGOVOR: [pacífik], rodilnik [pacífika]

BESEDOTVORJE: pacifiški

PRIMERJAJ: Pacifiški ocean, Tihi ocean

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

píla -e ž (í)
orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila
♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

píla -e ž

orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

píla -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

pila ► ˈpiːla -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

plitvína plitvíne samostalnik ženskega spola [plitvína]

1.

del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva

2.

ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost

2.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost

2.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost

ETIMOLOGIJA: ↑plitev

radiálna rêbra -ih rêber s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

razžaréti se -ím se dov. (ẹ́ í)
začeti močneje žareti: kovina se v ognju razžari / plinska svetilka se počasi razžari / ekspr. nad grebeni se je razžarel blisk se je močno zabliskalo; sonce se je razžarelo kot sredi poletja je močno grelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

sáčiti,* -im, vb. impf. 1) = s sakom ribe loviti (v motni vodi), Kostanjevica-Erj. (Torb.); — übhpt. fangen, Jan.; z železnimi grebeni polhe sačijo, Slc.; — 2) = gosto vino precejati skozi vrečo, v kateri ostanejo drožje, Ip., Kras-Erj. (Torb.); — 3) (intr.) hindurchdringen, durchschlagen: mokrota skoz papir sači, Blc.-C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

snórkljati, šnorkljati nedovršni glagol

plavati z dihalko in masko malo pod površino s krajšimi potopi na dah

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

spóndilus -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

škráplja škráplje samostalnik ženskega spola [škráplja]

iz geografije globlja podolgovata vdolbina z ostrimi robovi na kraški skalni površini, ki nastane zaradi korozijskega delovanja vode

ETIMOLOGIJA: iz škrapa = hrv. škrȁpa ‛razpoka v kamnu’ < pslov. *skorpa ‛luknja’, prvotno ‛neravna površina’, k ↑hrapav

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

tokôvna sipínica -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

trgati -am nedov. 1. trgati: sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni tepsti, inu kosho tergat nedol. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat nedol. ǀ Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla, inu kosho s'ſebe terga 3. ed. ǀ pojte prozh kaj mu ſerze tergate 2. mn. ǀ ſerze, inu jetra orli vſe skusi targajo 3. mn. ǀ tergai vel. 2. ed. roshe, dokler je spumlat ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal del. ed. m ǀ deteze s' ſobmy je tergala del. ed. ž, inu posherala ǀ duej negnusni kroti ſo perſy tergali del. dv. ž ǀ kosho s'shivota ſo ijm tergali del. mn. m ǀ ſo targali del. mn. m perſij, inu druge glide 2. opravljati: vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle, terga 3. ed. s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne ǀ Sdaj je en takorshen hudoben ſveit, de ludje nemorio koſſit, ali vezheriat, nemorio hodit, ali ſedeiti, de bi katero pershono n' opraulali, inu skuſi ſvoj hudoben ieſik dobru imè ſvojga blishniga netargali +del. mn. m 3. odtegovati: tvoje posle taku gardu ſmeriat, inu lon ym tergat nedol. ǀ neboyteſe, de bi G. Bug vam lon tergal del. ed. m, kakor vam ga ludje targaio 3. mn. trgati se puliti se, prepirati se: sa moje blagu ſe tergaio 3. mn., inu na mojo dusho poſabio → trije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

trgati -am nedov.1. trgati: sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni tepsti, inu kosho tergat nedol. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat nedol. ǀ Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla, inu kosho s'ſebe terga 3. ed. ǀ pojte prozh kaj mu ſerze tergate 2. mn. ǀ ſerze, inu jetra orli vſe skusi targajo 3. mn. ǀ tergai vel. 2. ed. roshe, dokler je spumlat ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal del. ed. m ǀ deteze s' ſobmy je tergala del. ed. ž, inu posherala ǀ duej negnusni kroti ſo perſy tergali del. dv. ž ǀ kosho s'shivota ſo ijm tergali del. mn. m ǀ ſo targali del. mn. m perſij, inu druge glide 2. opravljati: vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle, terga 3. ed. s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne ǀ Sdaj je en takorshen hudoben ſveit, de ludje nemorio koſſit, ali vezheriat, nemorio hodit, ali ſedeiti, de bi katero pershono n' opraulali, inu skuſi ſvoj hudoben ieſik dobru imè ſvojga blishniga netargali +del. mn. m 3. odtegovati: tvoje posle taku gardu ſmeriat, inu lon ym tergat nedol. ǀ neboyteſe, de bi G. Bug vam lon tergal del. ed. m, kakor vam ga ludje targaio 3. mn. trgati se puliti se, prepirati se: sa moje blagu ſe tergaio 3. mn., inu na mojo dusho poſabio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

tríptih -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

tríróben -bna -o prid. (ȋ-ọ̑)
ki ima tri robove: šivanka s trirobno konico; trirobno strgalo
♦ arheol. trirobna puščica puščica s konico s tremi robovi, grebeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Veliki koralni greben

Predlog

Velikega koralnega grebena samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

koralni grebeni ob avstralski obali

IZGOVOR: [véliki korálni grebén], rodilnik [vélikega korálnega grebéna]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]

1.

vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines

2.

starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo

STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...