gríža1 -e ž (ȋ) 
  1. 1. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko: dobiti, imeti grižo; siten ko griža
    ♦     čeb. griža bolezen čebel zaradi prenapolnjenosti črevesa z neprebavljivimi snovmi; med. amebna griža ki jo povzroča grižna ameba; krvava griža
  2. 2. slabš. siten ali slaboten človek: v šoli sedi zraven prave griže; kaj boš s to gosposko grižo / kot psovka le kdo te bo prenašal, griža sitna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

grížavka -e ž (ȋ) 
  1. 1. čebela, ki ima grižo: pročelja panjev so grižavke močno onesnažile
  2. 2. redko ženska, ki ima grižo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

grížast1 -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. slabš. slaboten, bolehen: tak grižast človek ni za delo / v sadovnjaku je bilo samo nekaj grižastih dreves
    // siten, čemeren: ne bodi tako grižast
  2. 2. ki ima grižo; grižav: grižasti otroci
    ♦     čeb. grižasta čebela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

grížav -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki ima grižo: grižav bolnik
    ♦     čeb. grižava čebela
  2. 2. slabš. slaboten, bolehen: vsa družina je bolj grižava / vesel je bil še tako kislih in grižavih jabolk nezrelih, slabih
    // siten, čemeren: kdo le mara tako grižavega človeka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

dizentêričen -čna -o prid. (é) med. ki ima grižo; grižav: dizenteričen bolnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

grížavec -vca m (ȋ) redko kdor ima grižo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

grížavost -i ž (ȋ) obolelost za grižo: med vojaki je bila grižavost pogostna / grižavost čebel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

Število zadetkov: 7