borovje ► bȯrȯvˈjeː -ˈjaː s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
borovníčevje -a s (í) borovničevo grmičje: ob poti je rastlo borovničevje;
hoditi po borovničevju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
brúsničevje -a s (ȗ) grmičje brusnic: z brusničevjem zarasel prehod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
brúsničje -a s (ȗ) grmičje brusnic: tam je polno brusničja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
grmíčje -a s (ȋ) majhno, nizko grmovje: ob poti je raslo gosto grmičje;
okrasno, šipkovo grmičje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
grmíčje -a s, skup. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
grmíčje -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024
grmȋčje, n. = grmičevje, Jan., DZ.; pokleknil je mej grmičje, Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
kopínjak -a m (ȋ) nar. robida, robidnica: čez nizko grmičje se vzpenja bodičasti kopinjak // robidovje: malinjaki in kopinjaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
kosmúljev -a -o prid. (ú) nanašajoč se na kosmuljo: kosmuljevo grmičje / kosmuljeva mezga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
kosmúljev -a -o (ú) ~o grmičje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
kŕčiti2 -im nedov. (ŕ r̄) 1. odstranjevati, sekati drevje, grmovje z zemljišča, zlasti v gozdu: krčiti goščavo, gozd, grmičje // pridobivati obdelovalno zemljo: krčiti ledino; krčil je svet ob vodi 2. v zvezi krčiti pot delati pot na prej neprehodnem ozemlju: le s težavo (si) je krčil pot v gozdu / krčiti pot skozi sneg; pren., ekspr. krčiti pot demokraciji, svobodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
kŕčiti2 -im nedov. -èč -éča; -en -ena; kŕčenje (ŕ ȓ) kaj ~ gozd, grmičje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
kržljàv, -áva, adj. verkümmert, zwerghaft: k. otrok, Bes.; kržljavo grmičje, Let.; rastlinstvo je redko in kržljavo, SlN.; — prim. hs. kršljav, kržljav, verkümmert.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
odklánjati -am nedov. (ȃ) 1. ne sprejemati (kaj ponujenega): odklanjati honorar, nagrado / odklanjati pomoč, ponudbe / bolnik še vedno odklanja hrano noče jesti / v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo 2. ne soglašati s čim, ne upoštevati česa: njegov predlog odklanjajo;
odklanjati pripombe, trditve, ugovore / tak način življenja odklanja 3. imeti, izražati negativen odnos do česa: otrok šolo še vedno odklanja / sodobno poezijo popolnoma odklanja // knjiž. ne čutiti naklonjenosti do koga, ne marati: sodelavci ga odklanjajo // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža voljo, željo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: odklanjati odgovor, podpis; odklanjal je sodelovanje z njimi ni hotel sodelovati / odklanjati odgovornost za kaj 4. knjiž., zastar. odstranjevati, odmikati: med potjo je moral odklanjati grmičje in veje 5. fiz. povzročati spremembo smeri gibanja ali širjenja valovanja zaradi zunanjega vpliva: kondenzator odklanja elektronski curek;
odklanjati žarek iz prvotne smeri;
svetlobni curek se odklanja
● knjiž. dekleta so ga po vrsti odklanjala niso hotela biti z njim v ljubezenskem odnosu, niso se hotela z njim poročiti; knjiž. s težavo so odklanjali napad odbijaliodklánjati se
odmikati se od normalnega, pravega: umetnost se odklanja
● publ. cena se od vrednosti zelo odklanja je zelo neprimerna, neustrezna; publ. nova likovna smer se odklanja od realizma postaja drugačna, nepovezana z njim
odklanjajóč -a -e:
odklanjajoč odnos; odklanjajoča kritika; prisl.: odklanjajoče govoriti, se vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
okrásen -sna -o prid. (ā) 1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / okrasna umetnost dekorativna umetnost2. ki se goji za okras: okrasne rastline;
okrasno drevo, grmičje
♦ agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
ožírati -am nedov. (ī ȋ) 1. ekspr. obgrizovati, oglodavati: koze ožirajo grmičje 2. slabš. grobo oštevati: nobene stvari ji ne naredi prav, kar naprej ga ožira / že zdaj se boji, kako ga bodo ožirali, ko odide opravljali, obrekovali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
pòsmúčarski -a -o prid. (ȍ-ȗ) 1. obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje;
posmukati liste z vej // ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala 2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal;
vse posmuka, kar mu pride pod roko 3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše;
pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je posmúkan -a -o:
posmukano grmičje, listje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
posmúkan -a -o; bolj ~ (ú) ~o grmičjeposmúkanost -i ž, pojm. (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
posmúkati -am tudi -smúčem dov. (ú) 1. s smukanjem, trganjem odstraniti: posmukati jagode, zrnje;
posmukati liste z vej // ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala 2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal;
vse posmuka, kar mu pride pod roko 3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše;
pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je posmúkan -a -o
posmukano grmičje, listje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
postát -i ž (ȃ) nar. 1. vrsta (delavcev na polju, v vinogradu): široka postat plevic / rezači so se razvrstili v postati // del njive, vinograda, kolikor ga obdela en delavec od enega konca do drugega: dolga, široka postat pšenice / dobila je postat vinograda; njiva je široka le nekaj postati 2. del njive med dvema razoroma; ogon: vzdolž postati je zasajeno grmičje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
privôden -dna -o prid. (ó) ki je, se nahaja pri vodi: privodno grmičje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
strníti in stŕniti -em, tudi stŕniti -em dov. (ī ŕ; ŕ) 1. narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: telovadci so strnili vrsto;
strniti zavese;
čreda se je strnila;
razmaknjene veje so se za njim spet strnile / obrvi so se mu strnile v izrazito črto
● vojaki so strnili obroč okoli mesta so ga popolnoma obkolili2. narediti, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strniti kmetijska zemljišča / strniti plamenčke v plamen; skupini sta se strnili v eno / strniti zloge v besedo; publ. uporniki so strnili sile so začeli delovati skupno// narediti, da postane kaj enotno, enovito: osvobodilni boj je strnil ljudske množice; idejno strniti stranko 3. narediti kaj jedrnato, zgoščeno: strniti dognanja, razlago / svojo izjavo je strnil v trditev; pogovor se je strnil v eno samo temo stŕnjen -a -o:
strnjen gozd; strnjen potek dogodkov; strnjena skupina hiš; podati snov v strnjeni obliki; hoditi v strnjeni skupini; prisl.: strnjeno brati; drevje raste strnjeno skupaj; strnjeno nasajeno grmičje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
šelȅst -ẹ́sta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
zalomástiti -im dov. (á ȃ) silovito, hrupno iti skozi kaj ovirajočega: zalomastili smo skozi nizko grmičje // ekspr. silovito, hrupno iti sploh: jezen je zalomastil po stopnicah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.