grót -a m (ọ̑) lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu: nasuti zrnje v grot;
grot pri sejalnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zasípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) - 1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipati krsto; zasipati repo v jami; zasipati s kamenjem, z zemljo / reke zasipajo bregove, polja s peskom; veter zasipa poti z listjem
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipati jamo, jarek / pritoki zasipajo jezero
// ekspr. delati kaj (bolj) gosto s čim sipkim: zasipati juho z zdrobom
// nar. nasipati, vsipati: zasipati žito v grot - 2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: zemlja zasipa kopača / sneg zasipa ceste, stopinje
// s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek zasipa klet, odprtino - 3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipati zmagovalce s cvetjem / zasipati mesto, sovražnika z minami / sonce zasipa polja s svojimi žarki
// 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: bombe zasipajo mesto / sovražnika zasipa toča krogel - 4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipati koga z darili / zasipati otroka z ljubeznijo / zasipati koga z očitki, vprašanji / ideje, predlogi ga kar zasipajo
zasípan -a -o: zasipan predel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zasipávati -am nedov. (ȃ) - 1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipavati položene cevi / veter zasipava stopinje
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipavati izkopani jarek s peskom / reka zasipava jezero
// nar. nasipavati, vsipavati: zasipavati pšenico v grot - 2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: drobeče se kamenje mu zasipava noge / sneg zasipava gaz, sled
// s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: grušč zasipava jamo - 3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipavati koga s cvetjem / zasipavati mesta z bombami
// 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: mine zasipavajo sovražnikove položaje - 4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipavati koga s pismi / zasipavati koga s prijaznostmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zasúti -sújem dov., zasúl in zasùl (ú ȗ) - 1. zakriti, prekriti kaj s čim sipkim, drobnim: zasuti položene cevi; zasuti zaklad / hudournik je zasul travnik s kamenjem in prodom
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam narediti, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasuti jamo, vodnjak / zasuti grob
// nar. nasuti, vsuti: zasuti koruzo v grot - 2. 3. os. usuti se, utrgati se in zakriti, prekriti koga ali kaj: planince je zasul plaz; brezoseb. zasulo ga je v rudniku
// s sipanjem povzročiti, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek je zasul izhod; plaz je zasul prepad - 3. ekspr. vreči veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasuti nastopajoče s cvetjem / zasuti mesto, sovražnika z bombami
- 4. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasuti otroka z igračami / zasuti koga z dobroto, z izrazi hvaležnosti / zasuti koga z delom
zasúti se prenehati obstajati zaradi usipanja, trganja kake snovi: brezno se je zasulo
zasút -a -o: zasut vodnjak; biti zasut s pismi; sam.: prikopati se do zasutih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vsíp -a m (ȋ) - 1. glagolnik od vsuti: vsip zrnja v grot
- 2. metal. mešanica rude, koksa in dodatkov, ki se vsuje v plavž: pripraviti vsip za plavž; taljenje vsipa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mlétev -tve ž (ẹ̑) mletje: žito za mletev / mletev sadja / pogledala je v grot, koliko je še mletve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mlétje -a s (ẹ̄) glagolnik od mleti: drobno, grobo mletje;
mletje žita / mletje lesa, rude / pogledala je v grot, koliko je še mletja kar se melje // slišati je bilo samo mletje z usti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vsípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) spravljati kaj sipkega, drobnega v kaj: vsipati žito v grot / vsipati moko v kropvsípati se - 1. usipajoč se padati, prodirati v kaj: pesek se je vsipal v čevlje / sneg se mu je vsipal za ovratnik
- 2. ekspr. (hitro) množično prihajati: v mesto so se začeli vsipati vojaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vsipávati -am nedov. (ȃ) vsipati: mlinar vsipava zrnje v grot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vsúti vsújem dov., vsúl in vsùl (ú ȗ) spraviti kaj sipkega, drobnega v kaj: vsuti pšenico v grot;
vsuti zdrob v mlekovsúti se - 1. usipajoč se pasti, prodreti v kaj: v čevlje se mu je vsula zemlja / ekspr. v prostor se je vsula svetloba
- 2. ekspr. (hitro) množično priti: v krčmo so se vsuli ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
gród1 -a m (ọ̑) grot: stresti pšenico v grod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nasipálnik -a m (ȃ) nar. vzhodno lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu; grot: nasuti žito v nasipalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.