gúncati -am nedov. (ȗ) pog. gugati: valovi guncajo čolne / nikar se ne guncaj; rad se gunca na gugalnici, na stolu / pijanec se je počasi guncal po cesti
 
nižje pog., ekspr. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

Število zadetkov: 1