halucinogén -a m (ẹ̑) psiht. snov, ki povzroča halucinacije: uživati halucinogene; LSD je med uživalci drog najpogosteje uporabljani halucinogen, pri tem pa tudi najmočnejši E ↑halucinogéni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
halucinogéni -a -o prid. (ẹ̑) psiht. ki povzroča halucinacije: halucinogene droge; halucinogene gobe; halucinogena snov; Med lončeno posodo so arheologi odkrili tudi halucinogeni kaktus, druge halucinogene rastline, pripomočke za drogiranje in celo mumijo šamana z zelišči E ← nem. halluzinogen iz (↑)halucin(írati) + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.