črtẹ̑nje, n. das Hassen; (črténje nam. črčenje, Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
črtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hassen, Zora, jvzhŠt.; — 2) črti se mi, es ist mir verhasst, es ekelt mich an, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čŕtiti 2., -im, vb. impf. hassen, anfeinden, Mur., Cig., Jan., Kr.; črtim to, das ist mir verhasst, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
črtiti [črtīti čŕtim]
nedovršni glagolsovražiti, črtiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.-C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.-Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mrzíti, -ím, vb. impf. 1) = mrzeti, ekeln, Mik.; — 2) hassen: m. koga, Svet. (Rok.); jemandem gram sein, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mržénje, n. das Hassen, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nazlobovȃnje, n. das Hassen, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nazlobováti, -ȗjem, vb. impf. 1) hassen, kajk.-C.; — 2) zum Zorn reizen, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nenavídẹti, -vȋdim, vb. impf. missgönnen, Mur.; — hassen: nema druzih nenavideti ali sovražiti, Krelj; imamo tem, kateri nas nenavide, dobro storiti, Krelj; (v nem. izvirniku stoji: missgönnen); — prim. stsl. nenavidêti, hassen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nezavídẹti, -vȋdim, vb. impf. nicht sehen können, hassen: vse ga nezavidi, mačeha prejšnje otroke nezavidi, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
oddurjávati, -am, vb. impf. ad odduriti; verabscheuen, hassen, Habd., Cig. (T.), ogr., kajk.-Valj. (Rad); odurjavam to, das ist mir verhasst, Cig.; (piše se navadno: odurjavati).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sovrȃž, adj. indecl. feindselig: s. misel, Ravn.-Mik.; biti komu sovraž, jemandem feind o. feindlich gesinnt sein, ihn hassen, Dict., V.-Cig., Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.), Bas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sovráženje, n. die Anfeindung, das Hassen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sovrážiti, -vrȃžim, vb. impf. feind sein, Hass hegen, hassen; s. koga, kaj: s. koga v smrt, jemandem todfeind sein, Krelj; = s. koga na smrt, Jurč.; = smrtno koga s., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sovražiti [sovražīti sovrážim]
nedovršni glagolsovražiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sovražiti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
srditi (se) [srdīti se srdím se]
nedovršni glagol- jeziti se, srditi se
- sovražiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vražíti, -ím, vb. impf. 1) = sovražiti, hassen, anfeinden, Jan., C.; Uče nas kleti in vražiti, Levst. (Zb. sp.); čebele se vraže, Levst. (Beč.); — 2) (durch Zauberei) schaden, anthun, anzaubern, Jarn., V.-Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zavídẹti, -vȋdim, vb. pf. 1) zavidim, ich werde sehen, C.; — 2) missgönnen, beneiden, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Met.; z. komu kaj, C.; (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 3) z. koga, jemanden hassen, Cig., Notr.-Levst. (M.); vse ga zavidi, Glas.-Mik. (V. Gr. IV. 313.); mladi kralj pove, kako ga je oče zavidel, da ga je hotel celo ustreliti, LjZv.; (v tem pomenu vb. impf.); — 4) übel nehmen, to mi je zelo zavidel, to se mu je zelo zavidelo, das hat er (mir) sehr übel genommen, Dol.; — 5) zavidi se mi, es dünkt mir, C., M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.