ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; — prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.-C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.-C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
bẹ́liti, -im, vb. impf. 1) weißen, tünchen: b. hišo, sobe; danes belimo, heute sind wir mit dem Tünchen beschäftigt; — weiß schminken, Cig.; — beschönigen, Cig.; — 2) bleichen: platno b.; — glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; skrbi nas ne bodo dalje trle in belile, Ravn.; — 3) glühend machen; železo b.; weiß sieden: srebro b., Cig. (T.); peč b., heiß machen, C., Polj., jvzhŠt.; — b. koga, zum Zorne reizen, C., Z.; — 4) schmalzen, fetten: jedi b.; delo beli vse jedi, Jan. (Slovn.); resnice b. komu, jemandem derb die Wahrheit sagen, Cig., M.; — 5) abbasten, abrinden: kolje, trte, smreke b., C., BlKr., jvzhŠt.; koruzo b., schälen, BlKr.; — die Haut abziehen, schinden: kozla, jagnje, padnino b., Z., BlKr.; — jemanden schinden, betrügen, C.; — 6) b. se, weiß schimmern, C.; gore se bele, Zora; — beli se, es zieht ins Weiße, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
brezkǫ́žən, -žna, adj. ohne Haut, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
dejati iz kože [dejáti iz kọ́že dẹ́nem iz kọ́že] dovršna glagolska zveza
dati iz kože; odreti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
drẹ́ti, dérem, vb. impf. 1) reißen; črevlje d., Cig.; mrežo d., C.; šoto d., Torf ausstechen, Cig.; zobe d., Zähne reißen, ausziehen; — skodle d., Schindeln reißen, Z.; zgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; dere me, ich habe den Durchfall, Cig.; — 2) schinden, die Haut abziehen; na meh d., den Balg abstreifen, so dass er als Schlauch verwendbar ist, Cig.; kravo s svedrom dreti, eine Sache verkehrt in Angriff nehmen, Npreg.-Cig.; — pren. bedrücken, schinden, ta nas dere! der zieht uns aus! Z.; — 3) sich mit großer Gewalt schnell fortbewegen, reißen, reißend strömen; reka dere po pečinah; veter dere, der Wind reißt, Cig.; — rennen, stürzen; veliko sveta dere za njim, viel Volk rennt ihm nach, C.; vse je vkup drlo, alles Volk lief zusammen; sovražniki naprej derejo, die Feinde dringen vorwärts; — d. jo, rennen: to sta jo drla! UčT.; — 4) d. se, kreischend schreien, plärren; sraka, šoja se dere, mačke se dero; ves dan se dere otrok; d. se nad kom, keifen, Cig.; na vse grlo se dreti, aus vollem Halse schreien, Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
dreti [drẹ́ti dérem] nedovršni glagol
odstranjevati kožo z mrtve živali; odirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
dúša,* f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.-C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.-C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.-M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.-Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
flára, f. = maroga (der Fleck); flare, eine Art Aussatz (elephantiasis), Mik.; — prim. kor.-nem. flarn, eine große Krätze, flerre, wundgeriebene Stelle der Haut.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
gladkopòłt (dodatek k slovarju), -półta, adj. von glatter Haut: gladkopolta deklica, Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
Glasnêje!
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
glavína, f. 1) großer Kopf, Jan.; glej ga no, glavino! Jan. (Slovn.); — 2) das Kopfstück, das Fleisch oder die Haut vom Kopfe; — 3) der Hauptstamm eines Baumes, Z.; — das Hauptscheit, als Unterlage beim Heizen, Z.; — 4) der Hutgupf, Rez.-C.; — 5) die Radnabe; — 6) der Tuchrand, Lašče-Levst. (Rok.); — 7) das Capital, Ist.-C.; — das Stammvermögen, Levst. (Pril.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
golúzniti, -ȗznem, vb. pf. die Haut abstreifen, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
gomízice, f. pl. = gomezice: gomizice po meni letajo, igrajo, ein Schauer läuft mir über die Haut, Z., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
grebénski skòk -ega skôka m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
gúliti, -im, vb. impf. 1) wetzen, reiben, abnützen, abreiben, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); g. se, sich reiben, Cig., Jan.; psi se gulijo = se igrajo, Jarn.; — die Rinde, die Haare, die Haut abwetzen, schinden, Cig., SlGor.; — osla s palico g., (prügeln), Vod. (Izb. sp.); — g. kaj, = brez zob jesti, C.; — 2) schlecht geigen, fiedeln, Jan., C.; — vsak svojo guli = vsak svojo gode, Gor.; — 3) ausziehen, schinden (fig.), prellen, bedrücken, Cig., Jan., nk.; gulijo ga, dokler čutijo, da ima kak krajcar, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
hrbtovína, f. der Rückentheil, das Rückenstück (von der Haut, dem Fleische).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
imeti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
izlísiti, -lȋsim, vb. pf. fleckig machen: i. si kožo, sich die Haut abschürfen, vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
izpreletẹ́ti,** -ím, vb. pf. 1) hinüberfliegen: Ta ptičica izpreletela Taj na sprednji oltar, Npes.-Vraz; — izpreletelo se je, es hat schnell aufgehört zu regnen, es ist das Wetter vorübergegangen, Cig.; — 2) z očmi i., überblicken, Cig.; — anwandeln, befallen; mraz me je izpreletel, es lief mir kalt über die Haut, Cig.; groza, strah me izpreleti, mi mozeg in kosti izpreleti, wandelt mich an, dringt mir durch Mark und Bein, Cig.; rdečica me izpreleti, ich erröthe plötzlich, Cig.; (tudi: izpreletim od rdečice, C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
jalovína, f. 1) geltes Vieh, Mur., Cig., Jan.; das Jungvieh, Jan.; — 2) die Haut von einer jungen Kalbin, ("jalóvina") Jarn.; — 3) wildes Gestein (mont.), Cig.; — 4) der Zustand eines Bienenstockes, der keine Königin hat, Gol.-Valj. (Rad); — die Unfruchtbarkeit, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ježíti, -ím, vb. impf. 1) j. kostanj, enthülsen, (ję́žiti) BlKr.; — 2) j. se, sich emporsträuben; lasje se mu ježijo, die Haare stehen ihm zu Berge; — koža se mi ježi, die Haut runzelt sich mir (vor Angst), Schauer ergreift mich, Cig., Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
kábər, -bra, m. die Haarseite der Haut, V.-Cig.; črevlji na kaber, jvzhŠt.; — die haarige Seite eines Tuches, C.; — prim. kavrna.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
kóst Frazemi s sestavino kóst:
bíti kóst v gŕlu kóga, kóst se zatákne kómu v gŕlu, kóst se zatíka kómu v gŕlu, [kot] kóst v gŕlu, kot pès na kóst, nagánjati kómu stráh v kostí, nagnáti kómu stráh v kostí, obírati kóga do kostí, obráti kóga do kostí, oglódati kóga do kostí, pogánjati kómu stráh v kostí, pognáti kómu stráh v kostí, polomíti kómu kostí, preštéti kómu kostí, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, sáme kostí so kóga, stráh léze kómu v kostí, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vlíti kómu stráh v kostí, vlívati kómu stráh v kostí
bíti kóst v gŕlu kóga, kóst se zatákne kómu v gŕlu, kóst se zatíka kómu v gŕlu, [kot] kóst v gŕlu, kot pès na kóst, nagánjati kómu stráh v kostí, nagnáti kómu stráh v kostí, obírati kóga do kostí, obráti kóga do kostí, oglódati kóga do kostí, pogánjati kómu stráh v kostí, pognáti kómu stráh v kostí, polomíti kómu kostí, preštéti kómu kostí, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, sáme kostí so kóga, stráh léze kómu v kostí, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vlíti kómu stráh v kostí, vlívati kómu stráh v kostí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
kọ̑st, -ȋ, f. 1) das Bein, der Knochen; sama kost in koža ga je, es ist an ihm nichts, als Haut und Knochen; mrtvaške kosti, kosti gristi; sveta ali križna k., das Kreuzbein, Erj. (Ž.), ogr.-C., morska ali mrtva k., das Ueberbein (ein Auswuchs), Cig., Jan., Št., Kr.; ribja k., die Fischgräte, Cig. (T.); die Walfischbarte, das Fischbein; iz ribje kosti, fischbeinern; slonova k., das Elfenbein; — stara kost, ein alter Mensch; stara kost je modrost, das Alter ist weise, Levst. (Zb. sp.); — 2) = koščica, der harte Fruchtkern, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
kǫ́ža, f. die (animalische) Haut; iz kože dejati, abhäuten; za kožo mu gre, es gilt seine Haut, es handelt sich um sein Leben; svojo kožo braniti, sein Leben vertheidigen; nihče mu ne more do kože, es kann ihm niemand beikommen, C.; komu za kožo priti, jemandem an den Leib kommen, Cig.; denarje za kožo imeti, ein Knauser sein, M.; debelo kožo imeti, wenig empfindlich sein; dobre kože biti, gut wohlgenährt aussehen, C.; hude kože biti, schlecht aussehen, C.; — die glatte Pflanzenhaut, Pflanzen-, Baumrinde; čebulova k., die Zwiebelhaut; jabolčna k., die Aepfelschale; za kožo cepiti, zwischen Holz und Rinde pfropfen, Pirc.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
koža [kọ́ža] samostalnik ženskega spola
koža
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
koža -e samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
koža kože samostalnik ženskega spola
kọ́ːža
1. koža 
živali
živalisa mẹ́ːlẹ [...] ađ žƀíːne cìəle kọ́ːže
2. pezdir
zə wapúːča je [prèːja] tə̀ru, xˈkə đə je šˈwa kọ́ːža ˈđou̯
kožekrȋłəc, -łca, m. kožekrilci, Haut- oder Aderflügler (hymenoptera), Cig., Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
kǫ́žən, -žna, adj. Haut-; kǫ̑žna bolezen; kožne žleze, Hautdrüsen, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
kǫ́žiti se, -im se, vb. impf. eine Haut bekommen, Cig.; — dobro se k., sich gut nähren, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
kožǫ̑la, f. 1) die unter dem Halse herabhängende Haut des Rindes, die Wamme, Cig., C., Dol.; — 2) der Hemdkragen, Rib.-Mik., Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
krepalína, f. umgestandenes Vieh, Z.; — die Haut vom umgestandenen Vieh, C., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; (nav. lǫ̑že; lažej, Trub.-Mik.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
lẹ̑v 1., m. 1) die Mause (bei Krebsen, Schlangen), Cig.; rak gre v l., der Krebs mietert, Dol.; — 2) die beim Mausen abgestreifte Haut, Mur.; kačji l., der Schlangenbalg, Dict., Mur., LjZv.; gosenični l., die Raupenhülse, Cig.; — tudi lẹ̀v, lẹ́va, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
levče [levčȅ levčẹ́ta] samostalnik moškega spola
- majhen ris
- pega, lisa na koži
PRIMERJAJ: levec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
lẹvȋłnica, f. = 1. lev 2), die bei der Häutung abgestreifte Haut, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
leviti se [levīti se levím se] nedovršni glagol
- menjati dlako
- odstranjevati si pretesno vrhnjo plast kože; leviti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.-C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.-C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade (arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice (opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.-Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem (t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; (hs., stsl.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
lȋlək, -lka, (-ləka), m. 1) die abgelegte Schlangenhaut: kačji l., vzhŠt.-Kres; — 2) die weiche Haut des Eies, C.; — 3) feiner Birkenbast, C.; — 4) mieternder Krebs, Mur., Jan., C., Mik.; — 5) die Fledermaus, Hal.-Zora; — 6) die Insectenpuppe, Mur., Mik.; — 7) zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri "bize" nosijo, "Lileke", C.; ptujske Podravljane — imenujejo "Lileke", Pjk. (Črt.); — prim. liliti se; srb. lila, ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija, Vuk; — 8) die abprallende Bewegung eines längs der Wasserfläche geschleuderten flachen Steines, Štrek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
líliti, -im, vb. impf. die weiche Haut, die dünne Rinde von einem Baume abziehen, C.; — l. se, sich häuten (o rakih, gosenicah, kačah itd.), Mur.-Cig., Jan., C., vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
lȗpək, -pka, m. = olupek, die abgeschälte weiche Haut vom Obst u. dgl., Cig., M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
lupiti nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
lȗsk 2., m. 1) die Schote, Mur., Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.), Krn-Erj. (Torb.); — 2) die Haut des Getreidekornes: pl. luski, die Kleien, Jarn.; ajdovi luski, Cig., M., Polj., Dol.; — na lusk semleti ajdo, fein vermahlen, Ig (Dol.); — 3) die Kopfschuppe, Cig., M., C., Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
lȗska, f. 1) die Schuppe; ribe so navadno pokrite z luskami, Erj. (Ž.); — 2) die Haut des Getreidekorns, Cig., Rib.-M.; ajdove luske, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
májiti, -im, vb. impf. schälen, abrinden, abbasten, Cig., Jan., Gor., Notr., Fr.-C.; piščali m., Schalmeien (durch Entrinden von Weidengerten) machen, M., Npes.-Schein.; koruzo m., den Mais ausziehen, den Kukuruz schälen, Polj.; krompir m. "kakor Gorenjci pravijo", Jurč.; — m. se, sich schelfen: koža (n. pr. na roki) se maji, die Haut schelft sich, Cig., Polj.; — vrbje se maji, von den Weidenruthen lässt sich die Rinde leicht abstreifen, M., Gor.; — prügeln: to so ga majili! M.; — lenobo, lenarta m., auf der faulen Haut liegen, Cig.; lačnega m., sehr hungrig sein, Cig.; tudi: majíti, Dol.; — iz nem. (dial.) maien, dem Baum die Rinde abschälen, Štrek. (Let., Arch.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
mehkokǫ̑žən, -žna, adj. von weicher, zarter Haut, Cig.; — verweichlicht, Škrinj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
mẹhúta, f. die leere Haut der Insectenpuppe, Kr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
mę̑zdra, f. 1) der innerste Theil der Haut, das Unterhautzellgewebe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Erj. (Z., Som.); kravjo kožo očistiti mezdre, Vrtov. (Km. k.), Gor.; — die zarte Haut auf frischer Wunde, Mik.; — die Haut, die sich auf gekochter Milch oder anderen Speisen bildet, C.; — 2) das Leimleder, Mur., Cig., Mik., DZ.; — 3) die innere weiche Baumrinde, Cig.; — 4) kar je mehkega znotraj buče, Hal.-C., Dol.; tudi: mę́zdra.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
mìš Frazemi s sestavino mìš:
glédati kàkor mìš iz móke, ígra máčke z míšjo, igráti se s kóm kot máčka z míšjo, igráti se slépe míši [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], lovíti slépe míši, móker kot mìš, ne tìč ne mìš, réven kot cerkvéna mìš, tíh kot mìš, tího kot mìš, ubóg kot cerkvéna mìš
glédati kàkor mìš iz móke, ígra máčke z míšjo, igráti se s kóm kot máčka z míšjo, igráti se slépe míši [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], lovíti slépe míši, móker kot mìš, ne tìč ne mìš, réven kot cerkvéna mìš, tíh kot mìš, tího kot mìš, ubóg kot cerkvéna mìš
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
mladokǫ́žən, -žna, adj. von jugendlich zarter Haut, Z., Lašče-Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
mrávlja, f. 1) die Ameise (formica); črne, bele, rjave mravlje; — 2) pl. mravlje, ein kribbelndes Gefühl, das Schauergefühl; mravlje so me obsule, es läuft mir ein Schauer über die Haut, mich befällt ein Schauer, Cig.; = mravlje me obletajo, Fr.-C.; = mravlje mi lezejo po životu (hrbtu), jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
mrẹ́na 1., f. eine feine Haut, das Häutchen; — vodena m., das Schafhäutchen (das die Frucht im Mutterleibe umgibt), V.-Cig.; — das Zwerchfell, Danj.-Mik.; — m. na očesu, der Augenstar; mrena se mu dela, er bekommt den Star; mreno sneti iz punčice, Slom.; — die Milchhaut, die Breihaut, C.; — prim. lat. membrana, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
mrtváčnica, f. 1) die Leichenkammer, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) pl. mrtvačnice, rothe Flecken auf der Haut, Peteschen, Hip.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
napȃrati, -am, vb. pf. anschlitzen: sukno n., Cig.; — n. koga, jemandem die Haut aufkratzen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
nožína, f. der die Beine bedeckende Theil der Haut, der Beinling, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
oblȃk 1., m. 1) die Wolke; hudi oblaki, die Gewitterwolken, Cig.; oblaku zvoniti (vom Wetterläuten), Dol.; = k ọ̑blaku zvoniti, Rib.-Cv.; na oblak streljati, Navr. (Let.); iz velikega oblaka majhen dež = viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.; kopasti, mrežasti, plastasti oblak, die Haufen-, Feder-, Schichtenwolke, Jes.; oblaki se podijo, die Wolken treiben; oblaki se stepajo, die Wolken ziehen sich zusammen, Cig.; oblak se je utrgal (pretrgal), ein Wolkenbruch gieng nieder; — 2) die grüne Nussschale, Cig., Malhinje (pri Devinu)-Erj. (Torb.); — 3) die dichtere Schichte, die sich auf Flüssigkeiten (wie Krautwasser, Essig, Milch) bildet, die Haut, C., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
óboa óboe samostalnik ženskega spola [óboa] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Oboe, it. oboe iz frc. hautbois ‛oboa’ iz haut ‛visok’ + bois ‛les’, prvotno ‛lesena piščal, s katero je mogoče igrati visoke tone’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ọ̑boa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
očŕtiti, -čȓtim, vb. pf. 1) o. se, einen Zauberkreis um sich ziehen, C.; — 2) drevo o., den Baum aufhacken, C.; z nožem o. drevo, mit dem Messer den Baum verletzen, GBrda; — o. se, sich die Haut beschinden, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
odȋrati, -am, vb. impf. ad odreti; die Haut abziehen, schinden; o. vola; — streifend verletzen: roke si o., Cig., jvzhŠt.; — auf drückende Art bei jemandem Gewinn suchen, jemanden ausziehen, schinden (fig.); kmete o.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
odnésti, -nésem, vb. pf. 1) weg-, forttragen; z mize odnesti posodo; davontragen: skrivaj o. kaj; — veter, voda kaj odnese; spanje o., den Schlaf benehmen, Cig.; upanje o., die Hoffnung benehmen, Z.; pete o., durch die Flucht entkommen, entwischen; celo kožo o., mit heiler Haut davonkommen, Cig.; srečno jo o., glücklich davonkommen, Cig., Jan.; — hebend wegrücken: o. voz, o. zadnjo premo; — 2) = zaleči: skrinja odnese za stol, die Truhe ersetzt einen Stuhl, Notr.; to veliko odnese, das macht einen großen Unterschied, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
odrẹ́ti, odérem, vb. pf. 1) die Haut abziehen, schinden, abschinden; o. vola; o. volu kožo; na meh o.; — kožo si o., sich die Haut aufritzen, aufschinden; o. se, sich die Haut aufschinden, aufritzen; — 2) o. koga, jemanden übervortheilen, eine zu große Zahlung leisten lassen, ausziehen; — 3) o. se, sich heiser schreien, Mur.; odreno grlo, rauhe Kehle, C.; odrt (odren) glas, rauhe Stimme, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
odreti dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
odrmástiti se, -ȃstim se, vb. pf. = odreti se, odreti si kožo, sich die Haut abschürfen, Trenta, Soča, Plužna-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
oglavína, f. = glavina, das Kopfstück der Haut, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ǫ̑grc, tudi: ogr̀c, -gŕca, (-grcà), m. 1) die Made der Dasselfliege, der Engerling, Cig., Fr.-C., Bleiw.-C.; — podkožni ogrci, die Dasselbeulen in der Haut des Rindviehes von den Maden der Dasselfliegen, Strp., Rib.-C.; — 2) nekakšen izpuščaj po človeški koži, posebno po obrazu: die Finne, der Mitesser, die Hautblüte (bes. im Gesicht), Cig., Jan., Blc.-C., Levst. (Rok.), Kras, Soška dol., Lašče-Erj. (Torb.); — ogrci, die Masern, Cig., BlKr.; (die Kinderblattern, C.); — 3) = podjed, ličinka rjavega hrošča, Erj. (Z.), Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ogúliti, -im, vb. pf. beschinden; o. drevo; aufstreifen: o. si kožo; aufreiben, wund reiben; črevelj me je ogulil; oprava je konja ogulila, Z.; o. se, sich die Haut aufreiben; — beschaben, abwetzen, abnützen; obleko o., oguljena suknja; o. se, abgewetzt werden; — o. koga, jemanden ausziehen, berupfen (z. B. beim Spiel), Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
okǫ́žiti, -im, vb. pf. mit einer Haut umziehen, umhäuten, Cig.; o. se, eine Haut bekommen, Cig.; — o. se, einen Gewinn machen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
okrẹ̀p, -krẹ́pa, m. 1) die Haut, die sich über flüssigen Speisen u. dgl. bildet, Podgorjane-Štrek. (LjZv.); — o. (krvi), die Blutstockung, Cig.; — 2) die Verstärkung (eines Lautes), Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
olẹ̑vək, -vka, m. 1) die abgestreifte Haut, Z.; — 2) pl. olevki, slabo sadje, ki pred časom nezrelo popada z drevja, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Vrtov. (Km. k.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
omȃjčevina, f. die Schale, die abgeschälte Haut: krompir v omajčevinah = krompir cel kuhan, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
omȃjək, -jka, m. = olupek, die abgeschälte Haut oder (weiche) Rinde: krompirjevi omajki, Notr., Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
omájiti, -im, vb. pf. abrinden, abschälen, Cig., Jan., C.; o. smreko, Polj.; omajil sem se tu, die Haut hat sich mir an dieser Stelle abgeschält, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
omúzati, -am, vb. pf. (die Rinde, die Haut, die Haare die Blätter, den Koth u. dgl.) abstreifen, vzhŠt.-C., Z.; o. se, Haare, Federn, Laub verlieren, Z.; — o. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, Cig.; o. koga, jemanden abstreichen, abprügeln, Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
opnokrȋłəc, -łca, m. opnokrilci, die Haut- oder Aderflügler, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
oprȃskati, -am, vb. pf. bekratzen, ankratzen, aufstreifen; mačka ga je opraskala; ves je opraskan; — o. se, sich die Haut aufschürfen, sich reißen (z. B. an einem Nagel).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
oskáliti se, -im se, vb. pf. einen Splitter in die Haut bekommen, Mur., SlGor.-C., Danj. (Posv. p.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ostrȗži, f. pl. die Abschabsel, Cig.; (z. B. die abgeschabte Haut der Erdäpfel), M., Notr.; — die Hobelspäne, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ožrẹ̑lje, n. 1) die am Halfe des Rindviehes herabhängende Haut, die Wamme, Dol.-Cig., Jan., Mik.; — 2) der den Hals umgebende Theil eines Kleides, Dalm.; das Unterfutter am Frauenhemde, Rib.-M., C.; — 3) das Ofenloch, C.; — das Spundloch, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže (Tolm.)-Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden (intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.-Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna-Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
plánja -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
planjáva -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
planôta -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
plèh 1., pléha, m. 1) das Blech; — das Thürschloss, Jarn., Lašče-Levst. (Rok.); — 2) na pleh orati, = tako da brazde na isto stran padajo (n. pr. po brežnih njivah; opp. na lehe orati), Polj.; — 3) ein rother Fleck auf der Haut (als Ausschlag), C.; nav. pl. plehi, die Masern, Dict., Štrek., Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); (v nekem vladnem ukazu 18. stoletja = der Scharlach; tudi: der Nesselausschlag, Gor.); — (ta beseda v različnih pomenih morda k različnim korenom spada).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
pôdi -ov m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
podkǫ́žən, -žna, adj. unter der Haut befindlich; podkǫ̑žni črvi, die Hautwürmer.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
podkǫ̑žnik, m. 1) ein Geschwür unter der Haut, Cig., C., BlKr.; — 2) podkožni črv pri govedu, Kr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
pǫ́kati, pǫ̑kam, vb. impf. 1) bersten, Risse o. Sprünge bekommen; zemlja poka od suše; led je začel pokati; drevje poka od mraza; koža poka, die Haut wird rissig, schiefert sich; strune pokajo, die Saiten springen; popki pokajo, die Knospen brechen auf, Cig.; popovje poka, ogr.-Valj. (Rad); — srce mi poka, das Herz bricht mir; Trpi, če poka ti srce, Preš.; — anbrechen: zor poka, der Morgen bricht an, Cig., Erj. (Izb. sp.); — 2) knallen, krachen; detonieren, Cig. (T.); puške pokajo; drva pokajo, das Holz prasselt oder platzt, Cig.; — ein Knallen o. Krachen verursachen; s puško p., mit dem Gewehr schießen, Cig.; z bičem p., mit der Peitsche schnalzen o. knallen; s prsti p., mit den Fingern knacken; z rokami p., in die Hände klatschen; — prügeln, schlagen: p. koga, Cig., C.; štrene p. (mit dem Waschbleuel schlagen), Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
pȏłt, -ȋ, f. 1) die Haut am lebendigen Leibe; do pȏłti moker, bis auf die Haut nass, Mur., Cig.; pri polti prijeti koga, hart am nackten Körper angreifen, Gor.; do polti koga ostriči, die Haare glatt abscheren, Polj.; gladka polt, Polj.; — kurja p., die Gänsehaut (fig.); — die Hautfarbe: tele ima črno p., die Haut des Kalbes (unter den Haaren) ist schwarz, C., Rib.-Met.; bela p., weißer Teint, Cig., Jan.; — die Carnation, Cig. (T.); — pri polti odsekati ali odrezati kaj, etwas an der Wurzel abhacken oder abschneiden, M., C., Gor.; travo pri polti odkositi, Polj.; — do polti ali pri polti prah odgrebati, den Staub ganz scharf abziehen, Levst. (Cest.); — 2) der Boden eines geblümten Zeuges, Cig.; — 3) die Sinnlichkeit, Jarn.; — (polt m. = spol: moškega polta, Krelj).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
półtən 1., -tna, adj. 1) Haut-, Fleisch-: pȏłtna barva, Cig., Žnid.; — 2) sinnlich, fleischlich: poltni razuzdanci, Navr. (Let.); — tudi: połtȃn, półtna, C., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
potę́gniti, -nem, vb. pf. einen Zug thun, ziehen; konj neče p.; iz kupice dvakrat p., zwei Züge aus dem Glase thun; iz vode koga p.; vina p. iz soda, Wein (mit dem Heber) aufheben; — koren p., eine Wurzel ausziehen (math.), Cel. (Ar.); — meč p., das Schwert ziehen; — denar p., Geld beziehen; p. britev po kamenu (abziehen); z roko p. črez kaj, mit der Hand etwas überfahren, Cig.; p. črto, eine Linie ziehen; — sapa potegne, ein Windhauch erfolgt; kakor veter potegne, wie der Wind bläst; — ausstrecken, dehnen, Cig., Jan.; dan se je potegnil, der Tag ist länger geworden, Z., jvzhŠt.; — wiegen, Cig. (T.); koliko potegne to blago? Z.; močno p., schwer in die Wagschale fallen, Cig.; = dosti p., C.; — ako letina dobro potegne (gut ausfällt), SlN.; — na kislo p., sauer zu schmecken anfangen, zicken, Cig.; — p. jo, Reißaus nehmen, sich davon machen; kam jo je neki potegnil? — p. se kam, sich davonschleichen, Cig., M.; bolezen se kam potegne (versetzt sich), Cig.; — p. s kom, auf jemandes Seite treten, jemandes Partei nehmen; z nasprotniki je potegnil; — p. se za koga, kaj, sich jemandes, einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za svojo kožo, sich seiner Haut wehren, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
prevlȃka, f. 1) das Haarseil (das z. B. bei Pferden durch die Haut gezogen wird, um eine Eiterung zu veranlassen), Cig.; — 2) der Überzug, Jan., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
pŕha, f. 1) eine Art Ausschlag: prhe na životu, schuppige Haut (elephantia), Dict.; der Grind, Hip.-C.; prhe na glavi, Kopfschuppen, C.; — 2) das feinste Haar an Thieren ("parha"), Cig.; — 3) = štupa, das Pulver, Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
príšč, m. eine Art Ausschlag: die Blase auf der Haut, die Pustel, Habd.-Mik., Cig., Jan., BlKr.; die Brand- oder Hitzblatter, C.; — = ulje, tvor, das Geschwür, Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
rámor, -rja, m. eine Verdickung unter der Haut bei Rindern, C.; — prim. bramor 2).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
razboháti, -ȃm, vb. pf. 1) svinjo r., die Haut mit dem Speck dem Schweine abnehmen, Z.; — 2) entzweiquetschen, Cig.; razbohano sadje, Cig.; — 3) breitquetschen: žaba telebi na tla in razbohana pomoli vse štiri od sebe, Glas.; — 4) svinje r., die Schweine mästen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
repína 1., f. das Schwanzstück, das Schwanzfleisch, Mur., Jan.; das Schwanzstück der Haut, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
salo -a samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
sfrúliti se, -im se, vb. pf. Blasen bilden (von der Haut): roka, nebo v ustih se sfruli (n. pr. od vroče vode), BlKr.; (nam. vzf-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
skakálnica navzgòr. -e -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
slẹ́či, slẹ́čem, vb. pf. ausziehen; suknjo s.; kožo s., die Haut abziehen; entkleiden; otroka s.; s. koga do nagega, jemanden nackt ausziehen; s. se, sich entkleiden; — = izleviti se: rak se je slekel, Z.; — (fig.) s. koga, jemanden um sein Geld bringen, ausziehen (z. B. beim Spiel); s. koga česa, jemanden um etwas bringen, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
sovrȃžnik, m. 1) der Feind; sovražnika iz dežele zapoditi; sovražnike si delati; sovražnik ženstva biti; smrtni, naglavni s., der Todfeind, Cig., Jan.; — 2) ein Stückchen aufgerissener Haut über der Nagelwurzel am Finger, das Nagelstroh, Cig., Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
šijnjakovína, f. der Nackentheil, der Halstheil (des Fleisches, der Haut), Mur., Cig., Jan., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
udẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) bearbeiten, zurichten: u. kožo, die Haut zurichten, gerben, Mur., vzhŠt.-C., Savinska dol.; udelano platno, vollständig zugerichtete Leinwand, Kr.; cultivieren: u. zemljo, udelan svet, Levst. (Močv.); u. iz puščave njivo, LjZv.; — tako je premotil in udelal ljudi, da so mu vse verjeli, LjZv.; — u. se, sanfter werden, sich bilden, Z.; — vreme se bo udelalo, das Wetter wird sich machen, Savinska dol.; — u. koga, einen übel zurichten, Cig.; hudo so ga udelali, Mur.; — u. se, bei einer Arbeit ermüden, Z.; — udelan, von der Arbeit ermüdet, C.; — beschmutzen, Cig.; u. se, sich beschmutzen, Cig.; v takem blatu se ves udelaš, Polj.; ves udelan, Cig.; — 2) u. se, bei der Bearbeitung verloren gehen: nekoliko blaga se vselej udela, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ujẹ̑d, f. 1) das Bauchgrimmen, die Kolik, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), Ip.-Mik., Hrušica (Ist.), Kras, Soška dol.-Erj. (Torb.), DZ., Savinska dol.; vetrovna u., die Windkolik, C.; — 2) = ujeda 1), der Raubvogel, Valj. (Rad); — 3) die Aufreibung der Haut, die Reibwunde, C., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ujed [ujẹ̑d] samostalnik ženskega spola
odrgnina, poškodba kože
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.-M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.-Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.-M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid-Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci-Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
usnje -a samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
varovánje od zgôraj -a -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
varováti od zgôraj -újem -- -- nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
velíka nevárnost próženja snéžnih plazôv -e -i -- -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
visôki -a -o prid.
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
vȏłk, vȏłka, vołkȃ, m. 1) der Wolf: volk sit pa koza cela ne more biti, Rib.-M.; mi o volku, volk pa iz lesa = lupus in fabula, Cig.; dati kozliče volku pasti = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; volka je videl = er ist heiser, Rib.-M.; — v. biti na kaj, auf etwas versessen sein; v. biti na kako jed, ein besonderer Liebhaber einer Speise sein; — 2) der Kreisel; volka goniti, den Kreisel treiben, Cig.; — 3) ein Fangeisen für Raubthiere (bes. Fischottern) mit zwei Federn, V.-Cig.; — 4) der Bock am Webstuhl, C.; kolo na tkalčevih statvah, ki suče navlak in nanj namotava, kar je natkanega platna, Zora; — 5) ein hölzerner Keil bei den Seilern, der Wolf, C.; — der Keil zum Brechen der Steine, C.; — 6) verdorbener Flachs o. noch nicht vollkommen gebrechelter Flachs, C.; — 7) der Wasserast, Cig.; — 8) die Knopper, Mur., C., Danj.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — 9) die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen, Gor.; die Luppe, V.-Cig., Cig. (T.); — peč na volka, der Maßofen im Hüttenwerk, V.-Cig.; — 10) ein schlechter Boden, der sich nicht gut düngen lässt, C.; — 11) = smolnata cunja, s katero črevljar dreto gladi, Gor.; volka prati, = eine vergebliche Arbeit thun, Gor.; — 12) der Wolf am Dochte, der Kerzenräuber, Cig., C.; — 13) zeleni volk, der Grünspan, Cig., Jan., Vrt., DZ., Levst. (Nauk), Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.), Dol.; — 14) der Wolf (eine Entzündung der Haut am Gesäß, z. B. vom starken Gehen, Reiten); volka dobiti, volka si zagnati (z jezdarjenjem), Dict.; — 15) die Holzfäulnis, der Holzbrand, C.; — 16) die Weinstockraupe, Cig., C.; der Kneipwurm, V.-Cig.; — 17) čebelni volk, eine Art Wespe, C.; — 18) der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 19) morski v., der Haifisch (squalus), Cig., Jan., nk.; — 20) der Hausschwamm, der Wandschwamm, vzhŠt.-C.; — 21) neki deteljni plevel (die Kleeseide?), Dol.; — beli v., eine Art grobe Binse mit weißen Wollenbüscheln, (schädlich als Viehfutter), C.; — eine Art Sommerwurz (orobanche galii), Josch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
vrȃpa, f. die Runzel der Haut, Meg., Guts.-Cig., Mur., Jan., Mik.; rakaste vrape ('rape') po deblu z dletom izdolbsti, Pirc; vrape, der Misswuchs (etwas fehlerhaft Gewachsenes), V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
vrȃska, f. die Runzel der Haut, Meg.-Mik., Guts.-Cig., Mur., Jan., Fr.-C.; — (pren.) cerkev nema madežev ali vrask, Dalm.; — die Ritze, der Riss, Fr.-C.; — die Narbe, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
vrhúnski plezálec -ega -lca m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
vršína -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zagnáti, -žénem, vb. pf. 1) hintreiben, treiben; zagnati ovce v hlev, pure na pašo; z. koga po kaj, jemanden etwas schnell holen lassen; z. sovražnike v beg, die Feinde in die Flucht schlagen; veter je ladjo na plitvino zagnal; — davonjagen; z. posla; — 2) einen Schwung geben; in Bewegung setzen: kolo z., da se vrti; uro z., da gre; mlatilnico z., die Dreschmaschine in Thätigkeit versetzen, Nov.; — schleudern, werfen; kamen z. črez reko; poleno komu z. pod noge; — z. se, sich einen Schwung geben, einen Anlauf nehmen, stürzen, schießen, schnellen; z. se in preskočiti potok; z. se na konja, sich aufs Pferd schwingen; z. se v kaj, v koga, gegen etwas (jemanden) losstürzen, etwas, jemanden anrennen; z. se nad koga, über einen herstürzen, Jan., na koga, Cig.; — 3) zagnana koža, verdickte, schwielige Haut, C.; — 4) anfangen, erheben: z. krik, jok, hrup, zu schreien, zu weinen, zu lärmen anfangen; kletev, prepir z., Lašče-Levst. (M.); zagnali so glas, govorico, man hat ausgebracht, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig.; zagnali so, es geht das Gerücht, Cig.; zagnali so nanj sum, man hat ihn im Verdacht, Cig.; z. smeh, ein Gelächter aufschlagen, Cig.; tožbo z., eine Klage erheben, einbringen, Soška dol.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zagúliti, -im, vb. pf. 1) abwetzen, durch Wetzen beschmutzen, Jan., C.; obleka je zaguljena, BlKr.; — 2) Schwielen verursachen, schwielig machen, C.; z. si roke, Notr.; imeti zaguljene roke, Schwielen an den Händen haben, Polj.; — z. se, verharten (von der Haut), schwielig werden, Cig., C.; zagulilo se mi je = naredil se mi je žulj, Notr.; — abstumpfen, Jan.; smrtne puščice z., C.; čut z., C.; — zaguljen, roh, grob, unzart, Cig., ZgD.; — 3) drago komu kaj z. (= drago zaračuniti), Blc.-C.; — 4) z. se komu, bei jemandem in Ungnade fallen, V.-Cig.; — 5) einbleuen: z. komu kaj, Gor.; — človek je zaguljen v kako stvar (vernarrt), BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zagȗljək, -ljka, m. 1) die Verhärtung der Haut, die Schwiele, Cig., C., Cerkno, Tolm.-Štrek. (Let.), Notr.; zaguljke na roki imeti, Polj.; — die Verhärtung einer Wunde, Cig.; — 2) der Türkenbund (lilium martagon), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zakǫ́žən, -žna, adj. hinter, unter der Haut befindlich: zakǫ̑žni črv, Cig.; — z. sovražnik, ein grimmiger Feind, Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zastǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) vertreten: pot komu z., jemandem in den Weg treten, Mur., Cig.; zajca v grmu z., Z.; — 2) hineintreten: z. v nebesa, in den Himmel fahren, C.; — kri je zastopila pod kožo, die Haut ist mit Blut unterlaufen, Cig.; — 3) z. se koga, česa, vor jemandem, etwas Respect bekommen, C.; Rücksicht nehmen, verschonen: smrt se nikogar ne zastopi, ogr.-C.; — 4) (pf. in impf. = umeti, razumeti, verstehen; z. se, sich verstehen, in Eintracht leben; — neslovansko).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zavlȃka, f. 1) der Besatz (bei Schneidern), Cig.; — 2) etwas, was durch die Haut gezogen wird, um eine Eiterung zu bewirken, die Haarschnur, das Haarseil, Cig.; — 3) der Verzug, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zavlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) einziehen: z. s telohom ali teloh z. živini, die Nieswurz einem Vieh durch die Haut durchziehen, V.-Cig.; z. trak pod kožo, Strp.; — 2) durch Ziehen verdecken: z. se, sich bewölken, Cig., C.; nebo je zavlečeno, Z.; — 3) = zavlačiti, zueggen, Cig.; eineggen, Cig., Jan.; seme z., Z.; — 4) tesarji so hišo zavlekli, die Zimmerleute haben ein Gebäude zugelegt, d. h. das Zimmerwerk auf der Erde so zugerichtet, wie es nachher aufgerichtet werden soll, V.-Cig.; — 5) an einen abseitigen Ort schleppen, verschleppen, Cig.; kavke rade denar zavlečejo, Cig.; an einen ungehörigen Ort ziehen, in Unordnung bringen: pohišje, po hiši je vse zavlečeno, C.; — verschleppen, hineinschleppen, hinschleppen; z. kaj kam; pes je mrtvega zajca zavlekel v grmovje; prijatelj me je zavlekel v krčmo; zavleklo se je nekam drugam, das Gewitter ist irgendwohin anders gezogen; — 6) z. se, sich verziehen (z. B. beim Schachspiel), Cig.; — 7) verziehen, in die Länge ziehen; pravdo z., Cig.; to se bo zavleklo, das wird sich in die Länge ziehen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
žulj
-a samostalnik moškega spola
-a samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.