agoníst -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: metadon je agonist heroina;
beta agonist;
dolgo delujoči agonist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
blokírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.
2.
iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.
3.
iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.
4.
iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.
5.
iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.
6.
iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.
7.
iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.
8.
iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
čednost ž, F
12,
aretalogus, kateri ygrè od dobrih navád nareja, ali ſe ſvoje
zhednoſti hvali, ṡhlabudraviz;
brachiale, rame
zhednoſt;
civilitas, zhednoſt;
compositi mores, zhédnuſti, zheden v'navadah;
elegantia, -ae, lipota, leipa narednoſt,
zhednoſt;
heroicus, -a, -um, vitiṡhki, junazhki, kar tem ſarzhnim,
s'zhednoſti obdanim ſliſhi;
herois, -dis, Heroina, ena vitiṡhka brumna ṡhena, polna
zhednoſti;
modestia, -ae, zhednoſt, krotkúſt;
ornatus, -us, zir, ſnaga, ſprava k'lipoti,
zhednoſt, liṡhpanîe;
panarethos, liber Ecclesiaticus, buque teh
zhednoſti;
sine virtute, pres mozhi, ali pres
zhednoſti;
virginalis modestia, divizhna
zhednoſt;
virtus, múzh, ſvetúſt,
zhednoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost] 1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
hášiš -a m (ȃ) mamilo iz smole indijske konoplje: kaditi hašiš;
omamljati se s hašišem;
uživanje heroina in hašiša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
heroín -a m (ȋ) močno mamilo iz morfija: uživati heroin;
tihotapci heroina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
heroína -e ž (ȋ) 1. knjiž. glavna, osrednja ženska v literarnem delu; junakinja: tragična heroina drame 2. gled., nekdaj igralka, ki igra samo vloge močnih ženskih značajev: heroina osrednjega gledališča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
heroína -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
heroína -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
hrúška Frazemi s sestavino hrúška:
kot zréla hrúška,
ne pásti s hrúške,
pádati kot zréle hrúške,
pásti kot zréla hrúška,
znáti vèč kot hrúške pêči
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
junákinja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča,
gojíti káčo na pŕsih,
gréti káčo na pŕsih,
iméti jêzik kot káča,
iméti káčo v žêpu,
káča [je] v žêpu,
kàkor [da] bi káča píčila kóga,
kàkor [da] je káča píčila kóga,
kàkor jára káča,
kot bi káča píčila kóga,
kot jára káča,
[kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu],
píčiti kàkor káča,
redíti káčo na pŕsih,
síkati kàkor káča,
síkati kot káča,
síkniti kàkor káča,
s káčo v žêpu,
skrívati kàj kot káča nôge,
tajíti kàj kot káča nôge,
vléči se kàkor jára káča,
vléči se kot jára káča [in stekel polž],
zvíjati se kàkor kača,
zvíjati se kot káča,
zvíti se kot káča
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví,
bíti módre krví,
do krví,
do zádnje káplje krví,
hládna krí,
hlepéti po kŕvi [kóga],
húda krí,
iméti kàj v kŕvi,
iméti módro krí,
iz mesá in krví,
[kàkor] krí in mléko,
[kàkor] mléko in krí,
krí in mesó,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je izgínila kómu z líc,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà v glávo kómu,
krí je têkla v potókih,
krí je udárila kómu v glávo,
krí je zalíla kómu obràz,
krí je zastála kómu v žílah,
krí je zledenéla kómu v žílah,
krí ledení kómu v žílah,
krí ni vôda,
krí têče kjé,
krí vrè kómu [v žílah],
krí za krí,
krí zavrè kómu [v žílah],
mesó in krí,
mírna krí,
mírno krí,
módra krí,
ne umazáti si rôk s krvjó,
ohraníti hládno krí,
ohraníti mírno krí,
píti krí kómu,
plačáti kàj s krvjó,
plemeníta krí,
postati mesó in krí,
preíti kómu v krí [in mesó],
preíti kómu v mesó in krí,
prelíti krí kóga,
prelíti krí [za kóga/kàj],
prelívati krí [za kóga/kàj],
príti kómu v mesó in krí,
púščati kómu krí,
rdèč kot krí,
scáti krí,
tičáti v kŕvi kómu kàj,
umazáti si rôke s krvjó,
v kŕvi je kómu kàj,
vróča krí,
vróča krí se je ohladíla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
metadón -a m (ọ̑) sintetična snov, ki se uporablja pri zdravljenju odvisnosti od heroina, morfina: jemati metadon;
odmerek metadona;
raztopina metadona in soka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
minúta Frazemi s sestavino minúta:
čákati na svôjih pét minút [sláve],
do minúte natánčen,
do minúte natánčno,
do minúte tóčno,
dobíti svôjih pét minút [sláve],
dočákati svôjih pét minút [sláve],
doživéti svôjih pét minút [sláve],
iméti svôjih pét minút [sláve],
izkorístiti svôjih pét minút [sláve],
izrábiti svôjih pét minút,
pét minút pred dvanájsto,
storíti kàj pét minút pred dvanájsto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nárko pridevnik [nárko] manj formalno ki je v zvezi z mamili
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. narco okrajšano iz ↑narkotik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nárkomáfija nárkomáfije samostalnik ženskega spola [nárkomáfija] manj formalno kriminalno združenje, organizacija, ki obvladuje, nadzoruje proizvodnjo, (pre)prodajo mamil na določenem območju; SINONIMI: manj formalno narkokartel
ETIMOLOGIJA: ↑narko + ↑mafija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Narodna »herojinja« ali »herojka«
Ali nam lahko strokovno pomagate razvozlati dvom?
Kako je pravilno napisati: narodna heroina Rezka Dragar ali narodna herojinja Rezka Dragar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
odvísnost -i ž (í) stanje, lastnost odvisnega:a) odvisnost mladiča od matere / medsebojna odvisnost vsega živega sveta b) v svoji družbeni in osebni odvisnosti si takrat ni upal uprizoriti te drame / ekonomska, finančna odvisnost; odvisnost uspeha od prizadevnosti c) zmanjšati odvisnost od mamil;
preprečevanje, zdravljenje odvisnosti od alkohola, heroina, kokaina;
vzroki za odvisnost;
depresija, nasilje in odvisnost / novo zdravilo ne povzroča odvisnosti / odvisnost od iger na srečo
● publ. šole so bile v veliki odvisnosti od proračuna sredstva za svojo dejavnost so dobivale le iz proračuna; publ. v sonetih je njegova odvisnost od nemške metrike manjša je manj posnemal nemško metriko
♦ filoz. odvisnost lastnost pojava, da je pogoj za drug pojav; mat. linearna odvisnost lastnost sistema enačb ali vektorjev, da je ena enačba ali vektor izrazljiv z vrsto drugih enačb ali vektorjev, pomnoženih z določenimi koeficienti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pljúča Frazemi s sestavino pljúča:
iz pólnih pljúč,
kričáti iz pólnih pljúč,
zadíhati s pólnimi pljúči,
zapéti iz pólnih pljúč,
zasmejáti se iz pólnih pljúč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
razstrúpljanje razstrúpljanja samostalnik srednjega spola [rasstrúpljanje] 1. proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali se razgrajujejo; SINONIMI: razstrupljevanje
2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi, odstranijo od kod ali se razgrajujejo
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupljati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
rešêtka Frazemi s sestavino rešêtka:
bíti za rešêtkami,
končáti za rešêtkami,
ostáti za rešêtkami,
posláti kóga za rešêtke,
prebíti za rešêtkami,
preživéti za rešêtkami,
pristáti za rešêtkami,
sedéti za rešêtkami,
znájti se za rešêtkami,
ždéti za rešêtkami,
življênje za rešêtkami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Vejica v polstavčnem prilastkuZanima me, ali je v spodnjih povedih vejica pred besedami zadovoljen, paničen in prepričan pravilna? Ali pa stvar piščeve izbire?
- Po dveh napornih dnevih je počival, zadovoljen s svojim ustvarjanjem.
- Nenehno se je oziral čez ramo, paničen kakor mačka na razstavi psov.
- Selil se je iz enega kraja v drugega, prepričan, da mu bo prej ali slej uspelo in bo našel delo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
viteški prid., F
5,
adorea, -ae, hvala, zháſt,
viteẛhka krona, junazhka zháſt;
heroicus, -a, -um, viteṡhki, junazhki, kar tem ſarzhnim, s'zhednoſti obdanim ſliſhi;
heroicus animus, viteṡhku ſarzè;
herois, -dis, heroina, ena
viteṡhka brumna ṡhena, polna zhednoſti;
virago, ena
viteṡhka ṡhena, ena moṡhka ṡhena: moṡhiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vráta Frazemi s sestavino vráta:
bíti pred vráti,
dán odpŕtih vrát,
dnévi odpŕtih vrát,
glédati kot bìk v nôva vráta,
glédati kot têle v nôva vráta,
kàj tŕka na vráta,
mí o vólku, vólk na vráta,
naletéti na zapŕta vráta,
ostájati pred zapŕtimi vráti,
ostáti pred zapŕtimi vráti,
pokazáti kómu vráta,
polítika odpŕtih vrát,
postáviti kóga pred vráta,
príti kám skozi stránska vráta,
státi pred vráti,
stopíti kám skozi stránska vráta,
tŕkati na vráta [kóga/čésa],
tŕkati na zapŕta vráta,
vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu,
vstopíti kám skozi stránska vráta,
za zapŕtimi vráti,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom,
zijáti kot bìk v nôva vráta,
znájti se pred zapŕtimi vráti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.