bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dokler vez., F
15,
adusque, dokler;
aeo[!] usque, dokler;
amicus usque: ad Aram, priatel
dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima;
catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen,
dokler ſhe nei kerṡzhen;
donec, dokler;
donec aspiret dies, dokler ſhe dán hladán oſtane;
dùm, dokler;
dum tempus habemus, dokler zhaṡ imamo;
interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila,
dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik;
quatenùs, dokle, kakú delézh,
dokler;
quippè, ṡakai,
dokler;
quoad, dokle,
dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain;
quoniam, dokler, potehmál,
dokler pak;
siquidem, dokler;
prim. dotler
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
hladȃn, -dnà, adj. = hladen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
hladan pridevnik
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
hladan prid., F
4,
donec aspiret dies, dokler ſhe dán
hladán oſtane;
perflabilis, -le, luftin, vétern,
hladán, kir vſeṡkuṡi pihlá;
refrigeratus, -a, -um, ohlajen,
hladán;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin,
hladán, napul marṡil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
hladan gl. hladen ♦ P: 3 (TT 1557, DB 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
klada [kláda]
samostalnik ženskega spolavelik, debel, neobdelan kos debla; klada
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
luften prid., F
3,
aerius, -a, -um, lufftni, is luffta;
flabilis, -le, luftnu, véternu, kar ſe more pihati;
perflabilis, -le, luftin, vétern, hladán, kir vſeṡkuṡi pihlá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mlačen prid., F
12,
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák;
egelidus, -a, -um, mlazhin, na polovico ledèn;
praetepere, poprei ṡmlazhiti,
mlazhnu ſturiti;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil;
tepefacere, mlazhnu sturiti;
tepefieri, mlazhin perhajati;
tepere, mlazhnu biti;
tepescere, mlazhnu ratati;
tepidarium, -rÿ, mlazhna kopel;
tepidare, mlazhiti,
mlazhnu délati;
tepidus, -a, -um, mlazhin;
teporatus, -a, -um, mlazhin ſturjen, enu malu ſegriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mrzel prid., F
17,
alsus, -a, -um, marsil;
aquilonius ventus, marẛel veiter;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár
merṡel, niti gorák;
defervere, omraṡiti,
merṡlu ſturiti, ohladiti;
febris epiala, kadar je enimu vrozhe, inu
marṡlu ṡkupai;
febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je
marṡal;
frigere, merṡlu biti;
frigescere, merslu, friſhnu perhajati, omerṡovati;
frigidus, -a, -um, merṡel;
gelidus, -a, -um, ledèn,
marṡel;
imber gelidus, merṡel deṡh;
inalgescere, ṡmarsniti,
marṡlu ratati;
incallidus, -a, -um, negorák,
merṡel;
ornithiae, od polnozhý vetrovi
marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó;
perfrigidus, -a, -um, ſylnu
marṡel;
praefrigidus, -a, -um, premarṡil, ſylnu
marṡil;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul
marṡil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
na pol (napol) prisl., F
8,
semicutus, na pul ṡlomnîen,
na pul ſtren, ali ſtrohnên;
semirasus, na pul obryt;
semitritus, na pul ṡmanzán, ali ſtolzhen, polovizo odpuṡzhen,
na pul uviel, ali uvienên,
na pul ṡkarzhen,
na pul nabyt, kakor ſodi ṡa vinu;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán,
napul marṡil;
prim. pol
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ohlajen del., F
2,
frigefactus, -a, -um, ohlajen;
refrigeratus, -a, -um, ohlajen, hladán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ostati dov., F
43,
donec aspiret dies, dokler ſhe dán hladán
oſtane;
manere, oſtati;
permanere, oſtati, prebiti;
pernoctare, zhes núzh na enim meiſti
oſtati, prenozhiti;
stare promiſsis, oblubo derṡhati, per oblubi
oſtati;
pervigere, v'ti narbulſhi mozhi
oſtati;
remanere, oſtati, odṡád
oſtati;
turpiter se dare, na ſramoti
oſtati;
vale, ṡdrav
oſtani;
prim. ostaječ, ostan, ostaneoč, ostanjen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pihljati nedov., F
3,
corus, -ri, ena ſorta vezherniga vétra, kateri po leitu k'vezheru
pihlá;
flare, pihati,
pihlati;
perflabilis, -le, luftin, vétern, hladán, kir vſeṡkuṡi
pihlá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vetrn prid., F
6,
flabilis, luftnu,
véternu, kar ſe more pihati;
mola alata, véterni malin;
mola pneumatica, véterni malin;
nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu,
véternu, inu viharnu vréme, s'nalivom ṡmeſhani vétri;
perflabilis, luftin,
vétern, hladán, kir vṡeskuṡi pihlá;
ventosus, -a, -um, vétern, polhin vétra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.