frapírati -am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr. zelo presenetiti, zelo iznenaditi: njegova interpretacija skladbe me je frapirala; razgled z gore ga je frapiral
♦ gost. hladiti peneče se vino v posodi z ledom z ročnim vrtenjem buteljke
gasíti -ím nedov. (ī í) ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar;
vsa vas je gasila gorečo hišo;
takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo; pren., ekspr. gasiti iskre upanja; z vinom (si) gasi žejo
● ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače
♦ metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kalitigasíti se redko ugašati: iskre so se gasile v noči
gašèn -êna -o: gašeno apno
hladíti -ím nedov. (ī í) - 1. oddajati, dajati hlad: led hladi / ventilator dobro hladi
// preh. povzročati občutek hlada: veter hladi vročo glavo; hladiti si obraz s pahljačo / mazilo hladi pekočo rano / brezoseb. po nogah me hladi - 2. preh. delati kaj hladno, mrzlo: hladiti plin v komori; hladiti vino
- 3. ekspr. pomirjati, zmanjševati: razum hladi besnečo strast; hladiti si jezo z delom
hladíti se izgubljati toploto: motor se že hladi / izletniki se hladijo v senci
● na mizi se hladi kosilo je že dolgo na mizi
hladèč -éča -e: hladeča voda
hlajèn -êna -o: hlajen prostor
hlajênje -a s (é) glagolnik od hladiti: hlajenje mleka; hlajenje stanovanjskih prostorov s klimatskimi napravami; hlajenje z ledom / vodno, zračno hlajenje motorja
jéza -e ž (ẹ́) - 1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno
// tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam
// ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo - 2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode
- 3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov
● ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti
♦ rel. dan jeze sodni dan
kalíti2 -ím nedov. (ī í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo
♦ metal. površinsko kalitikalíti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj
kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo
pahljáča -e ž (á) - 1. ročna priprava za hlajenje zlasti obraza: razprla, zaprla je pahljačo; hladiti si obraz s pahljačo; živo pisana pahljača
- 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki, razvrstitvi podobno razprti pahljači: držati v roki pahljačo kart; pahljače palm; deklica povesi dolge pahljače trepalnic
● zložiti narezane kumarice v pahljačo tako, da so podolžne rezine na enem koncu skupaj, na drugem pa se le delno pokrivajo; ladjevje se je v pahljači širilo proti obzorju pri plutju je bilo razporejeno v obliki krogovega izseka - 3. publ., z rodilnikom velika količina, množina: ti učinki izvirajo iz cele pahljače vzročnih dejavnikov; široka pahljača ukrepov
pihálka -e [drugi pomen u̯k in lk] ž (ȃ) - 1. knjiž., redko ročna priprava za hlajenje zlasti obraza; pahljača: razpreti pihalko; hladiti si obraz s pihalko
- 2. šalj. puška: čez ramo je imel pihalko
píhati -am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) - 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod noge mi piha čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog
// veter piha; v obraz ji je pihala topla večerna sapa - 2. iztiskati zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihati v ogenj, žerjavico; močno pihati; pihati in puhati / pihati cigaretni dim v zrak; pihati si toplo sapo v premrle roke / pihati skozi nos; ekspr. to je pihal, ko je šel v hrib hitro dihal, sopihal
// s pihanjem- a) odstranjevati: pihati prah, smeti z mize
- b) hladiti, ohlajati: pihati vročo juho; pihaj, da se ne opečeš
- c) lajšati bolečine: pihala mu je krvaveči prstek
- 3. dajati, oddajati enakomeren tok zraka: kalorifer piha topel zrak
- 4. s pihanjem izražati navadno strah, občutek ogroženosti: mačka je začela pihati; jezno pihati
// ekspr. izražati jezo, nejevoljo, sovražnost: žena že ves dan piha proti njemu / pihati od jeze, togote, zavisti / jezen je, da kar piha zelo je jezen - 5. igrati (na) pihalni instrument: godci so začeli pihati in piskati / piha na orglice, redko v trobento
- 6. obrt., v zvezi pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek: že več let piha steklo
● ekspr. vem, od kod veter piha kakšen je skriti namen takega govorjenja, ravnanja; ekspr. vlak je pihal proti goram peljal; ekspr. zdaj piha za nas ugoden veter razmere, okoliščine so za nas ugodne; žarg., avt. voznik je moral pihati opraviti poskus z alkotestom; ekspr. z nastopom novega šefa je začel pihati drug veter razmere so se spremenile; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; pog., ekspr. pihati dekletu na dušo, srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; pog., ekspr. dolgo mu je pihal na dušo, pa zaman mu prigovarjal, ga prepričeval; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna
pihajóč -a -e: močno pihajoč veter
píši -te: ekspr. piši me v uho, vulg. v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; prim. vritmepiši
razbelíti in razbéliti -im dov. (ī ẹ́) - 1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje
- 2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo
razbéljen -a -o: hladiti si razbeljen obraz; od sonca razbeljene skale; razbeljeno jeklo
razpalíti in razpáliti -im, in razpáliti -im dov. (ī á; á) star. - 1. raznetiti: razpalil je ogenj, da se je prikazal visok plamen
- 2. razvneti, podžgati: skušal je razpaliti njihovo ljubezen do domovine / to je razpalilo njegovo domišljijo
// zelo razburiti, razjeziti: ta krivica ga je razpalila; ko je to slišal, se je razpalil - 3. spodbuditi, navdušiti: razpaliti ljudi k uporu
razpáljen -a -o - 1. deležnik od razpaliti: kaj si tako razpaljen; razpaljena domišljija
- 2. razbeljen, močno razgret: hladiti si razpaljeni obraz z vodo; od sonca razpaljena zemlja; razpaljeno ozračje
vrèl in vrél vréla -o [eu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) ki vre: kuhati, razkužiti v vreli vodi; cvreti na vrelem olju / ekspr. vrela strast
// ekspr. zelo vroč: ne morem jesti vrele juhe / hladiti si vrelo čelo
● hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; prim. vreti