cool1 -a [kúl] m (ȗ) glasb. stil v jazzu po drugi svetovni vojni, za katerega je značilna umirjenost melodije in harmonska bogatost: intonacijska hladnost coola;
v prid. rabi: cool jazz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
cool -a [kúl]
m glasb. stil v jazzu po drugi svetovni vojni, za katerega je značilna umirjenost melodije in harmonska bogatost SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024
frigíden -dna -o; bolj ~ (ȋ) spolno hladenfrigídnost -i ž, pojm. (ȋ) spolna hladnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
hláden -dna -o tudi hladán hládna -ó; -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȇ) ~ zrak; biti, ostati ~; zdrav. spolno ~; hladen do koga biti ~ ~ gostovhládni -a -o (á) friz. ~a trajnahládno -ega s, snov. (á) popiti kaj ~ega; pojm. dati mleko na ~o; žarg. spraviti koga na ~o |zapreti ga|hládnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
hladnôča -e ž (ó) knjiž. hlad, hladnost: zaradi hladnoče se je večkrat prebudil;
v kleti je bila prijetna hladnoča / hladnoča slabo prekrvljenega uda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
hladnôča -e ž, pojm. (ó) neobč. hlad, hladnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
hládnost -i ž (á) lastnost, značilnost hladnega: hladnost vode / hladnost jesenskih noči / začetno hladnost je razbil s posrečeno šalo / dela se je lotil z vso hladnostjo in razsodnostjo; hladnost znanstvenika / odbijajoča hladnost modre barve / hladnost občinstva
♦ med. (spolna) hladnost ženske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
hládnost -i
ž dejstvo, da ima kaj zmerno nizko temperaturo SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024
hládnost, f. die Kühle, die Frische; — pren. die Gleichgültigkeit, der Kaltsinn, die Affectlosigkeit, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
hladnôta -e ž (ó) hlad, hladnost: tem zdravilom hladnota ne škoduje / hladnota njunih medsebojnih odnosov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
hladnóta, f. = hladnost, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka,
bíti óstrega jezíka,
bíti strupénega jezíka,
brez dláke na jezíku,
bŕzdati jêzik,
dobíti píko na jezíku,
dólg jêzik,
držáti jêzik za zobmí,
govoríti ísti jêzik,
iméti [dôbro] namázan jêzik,
iméti dólg jêzik,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti jêzik kot káča,
iméti jêzik óster kot mèč,
iméti kàj na jezíku,
iméti kàj na kôncu jezíka,
iméti nabrúšen jêzik,
iméti óster jêzik,
iméti píko na jezíku,
iméti strupén jêzik,
jêzik srbí kóga,
jêzik têče kómu kàkor mlín,
jêzik za zóbe,
káčji jêzik,
máčka je snédla jêzik kómu,
na jezíku méd, v sŕcu léd,
nájti skúpni jêzik,
namázan jêzik,
ne iméti dláke na jezíku,
ti je múca jêzik snédla,
ugrízniti se v jêzik,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
léd -ú tudi -a m (ẹ̑) 1. voda v trdnem stanju: led se dela, taja;
dati v kozarec košček ledu;
njena zadržanost se je tajala kakor led na soncu;
noge imam kot led zelo hladne;
ta človek je hladen kot led;
roka je mrzla kot led / ledeniški led; umetni led; večni led ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr., z oslabljenim pomenom led nezaupanja se je začel počasi tajati; pren., ekspr. po letu 1848 se je na Slovenskem začel tajati led // ledena ploskev, plast: led je še pretanek, da bi nas držal; led se lomi, poka; led na jezeru se je udrl; prebil je led, da bi lovil ribe; na ledu mu je spodrsnilo; drsati se po ledu; pokrit z ledom; debel, gladek, tanek led / hokej na ledu; plesna revija na ledu / mn., knjiž. previsni ledovi 2. knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: v njegovih prsih je led;
led srca
● ekspr. led je bil prebit začetne težave, ovire so bile odpravljene; pog. deni steklenico piva na led v posodo, prostor z ledom, da se ohladi; knjiž., ekspr. črni oblaki nosijo pogubni led točo; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. speljati koga na led prevarati, ukaniti ga; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden
♦ gastr. led zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva; glazura; šport. jadranje na ledu šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
léd -ú tudi léd -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; mn., neobč. -ôvi -ôv snov. (ẹ̑ ȗ; ẹ̑) ~ poka, se taja; drsati se po ~u; hokej na ~u; neobč. previsni ~ovi; poud.: ~ nezaupanja se je začel tajati |Nezaupanje je začelo izginjati|; speljati koga na ~ |prevarati, ukaniti ga|; ~ srca |brezčutnost, velika hladnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
ledénost -i ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: ledenost v njegovih besedah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
mráčnost -i ž (á) lastnost, značilnost mračnega: mračnost in hladnost grajskih prostorov / z veselo novico mu je pregnal mračnost / ekspr. mračnost baladne vsebine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
mrazlívost -i ž hladnost, mraz: Odvrácsaj v-kraj .. Vu vadlüványi mrazlivoſzt BRM 1823, 405
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
mrzlokŕvnost -i ž (ŕ) ekspr. hladnost, brezčustvenost: očital ji je mrzlokrvnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
mr̀zlost -i ž mrzlota, hladnost: Daj nam z-szrdcza ob'zalüvati Mrzloszt naso k-tvojoj rêcsi KAJ 1848, 331
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
odbíjati -am nedov. (í) 1. z udarcem, udarci odstranjevati: odbijati žebljem konice;
steklenicam je odbijal vratove, namesto da bi jih odpiral;
odbijati s kladivom / odbijati sodom čepe izbijati2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročati spremembo smeri: odbijati žogo z glavo, roko / lokomotiva odbija vagone; krogli sta se odbijali / skala odbija valove // fiz. spreminjati smer valovanja v prvi snovi ob vpadu na mejo druge snovi: odbijati svetlobo, zvok; zvok se odbija // fiz. delovati na drugo telo z odbojno silo: odbijati delce z enakim nabojem; enaka električna naboja se odbijata 3. s svojo aktivnostjo preprečevati uspeh nasprotne aktivnosti: odbijati napade;
odbijati udarce / odbijati nasprotnika / odbijači odbijajo sunke blažijo4. vzbujati negativen, odklonilen odnos: tak način pouka učence odbija;
njegov hladni nastop jo odbija 5. ekspr. odklanjati, ne sprejemati: njegova darila odbija / vsa vabila dosledno odbija / publ. odbijati misel na izpit izogibati se je6. zmanjševati vsoto za določen znesek: odbijati davek od honorarjev;
odbijati prispevke od osebnih dohodkov 7. bleščati se, svetiti se od nase padajoče svetlobe: jezerska gladina odbija svetlobo;
kapljica odbija sončne žarke 8. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas; biti1:
ura odbija dvanajst / nihalo odbija svoj tiktak odbíjati se
1. zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja: dežne kaplje se odbijajo od tal; zrnca peska se odbijajo od blatnika; valovi se odbijajo od skal
2. svetiti se, kazati se na površini česa: svetloba lune se odbija na vodni gladini
// ekspr. izrazito se odražati, kazati: obrisi tovarne se temno odbijajo v mraku; stolp se ostro odbija od neba
● klici so se odbijali od skal so odmevali
odbijajóč -a -e:
odbijajoč udarce, so se umikali; njena odbijajoča hladnost ga je žalila; odbijajoče vzdušje; prisl.: odbijajoče nastopati, se vesti; sam.: v izrazu ima nekaj odbijajočega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
razčustvovánost -i ž (á) knjiž. močna čustvena vznemirjenost: njena navidezna hladnost je prikrivala notranjo razčustvovanost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
valêr tudi valeur -ja [valêr] m (ȇ) 1. knjiž. vrednost: valer te umetnosti zahteva posebno pozornost / liričnost, posmeh in drugi valerji zgodbe / prostorski valerji zgradbe 2. um. svetlostna vrednost odtenka glede na toplost oziroma hladnost: valerji kolorita / tonski valer slike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.