Tiskanje

cẹlodȃnšnji, adj. ganztägig: celodanšnja hoja, nk.

hítər, -tra, adj. 1) schnell, rasch; hitra hoja; hitro hoditi; noge, katere so hitre škodo storiti, Jan. (Slovn.); na hitrem, schnell, in der Eile: na hitrem premagati kaj, Levst. (Zb. sp.); — hitro da = brž da, M.; — 2) = zvit, listig, Dict., Dalm.-C.

hòj, hǫ́ja, m. = 1. hoja, Rog.-Valj. (Rad).

hǫ́ja 1., f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.-Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.

hǫ̑ja 2., f. 1) = jel, jelka, die Edeltanne, die Weißtanne (abies pectinata), Guts., Jarn., Mur., V.-Cig., Medv. (Rok.); — 2) črna h. = smreka, Z., Hlad.; — 3) der Nadelbaum, Cig., Jan.; — 4) frisches Nadelholzreisig, C., Mik., Gor.; — v hojo iti = v gozd iti, Ip.; — tudi: hǫ́ja; pogl. hvoja.

hǫ̑jba, f. = hodba, hoja, Mur., Jan., C.

hǫ̑jica, f. dem. 1. hoja.

hǫ̑jka, f. = hoja 2), Guts., Jarn., Mur., Cig., Met.

hvǫ̑ja, f. = hoja, C.

izgladováti, -ȗjem, vb. pf. aushungern, Mur.; izgladovan, ausgehungert, Jan.; hoja po gorah jih je izgladovala, Bes.; — i. se, sich abhungern, Cig.

izkółčiti, -kȏłčim, vb. pf. i. si nogo, sich den Fuß am Hüftgelenk ausrenken, C., Z., Svet. (Rok.); tovor in hoja sta izkolčila žival (t. j. noge živali), SlN.; Naj se bedro ti izkolči! Levst. (Zb. sp.).

obŕtən, -tna, adj. 1) im Kreise beweglich, Habd.; obȓtni prst, die Wendezehe, Cig. (T.); — obrtna hoja, der Drehgang, Telov.; — 2) flink, hurtig, gewandt, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — 3) Industrie-, Gewerbe-: obrtno društvo, C.; obrtno sodišče, Levst. (Nauk); točiti po obrtno, gewerbsmäßig ausschenken, DZ.; — 4) betriebsam, industriös, Cig., Jan., Cig. (T.).

počásən, -sna, adj. langsam, säumig; počasna hoja, počasen delavec; počasen si kakor hudo leto, kakor sveto olje (Kras), kakor laško olje, (Lašče), Erj. (Torb.); p. kakor megla brez vetra, jvzhŠt.

pognáti, -žénem, vb. pf. 1) antreiben; ko sedem na voz, požene voznik konje; poženi! fahr zu! v dir p. konje, die Pferde zum Schnellaufen antreiben, Cig.; p. z ostrogo, z bičem, anspornen, anpeitschen; — in Bewegung setzen; kolo p.; — beschleunigen, Cig.; pognana hoja, der Eilmarsch, Cig.; p. se, sich beeilen: poženi se, da hitro opraviš, C.; — p. kako reč, einen Nachdruck, einen Impuls geben, Cig.; kvišku p. ceno, den Preis auftreiben, Cig.; p. tožbo, eine Klage erheben, DZ.; p. pravdo, Levst. (Nauk); p. kaj na glavno razpravo, etwas zur Hauptverhandlung bringen, DZ.; — davonjagen, fortjagen; pognal me je kakor psa; p. koga po svetu, einen an den Bettelstab bringen, Cig.; — schleudern: kamen p.; — iskro p., Funken geben, Cig.; — p. se, schnellen: velika grozna riba se požene iz vode, Ravn.-Valj. (Rad); p. se za kom, jemandem nachstürzen, Cig.; — treiben: p. zamašek v steklenico, zagozdo v les; — skozi grlo, po grlu p., durch die Gurgel jagen, verthun, Cig., Jan.; kar dobiš po ženi, skozi grlo poženi! Cig.; p. kaj, etwas verthun, vergeuden, Cig., Jan., Ravn.; čas p., die Zeit verthun, Cig.; — 2) p. se za koga ali kaj, sich jemandes oder einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za kako reč, sich um etwas bewerben, etwas anstreben, Cig.; — 3) hervorwachsen machen, treiben (o rastju); kali, korenine, brst p., zu keimen, zu wurzeln, zu sprossen anfangen; sad p., Frucht bringen, Kast. (Rož.)-M.; — drevje je pognalo, die Bäume haben ausgeschlagen; — hervorwachsen, hervorsprossen; mladje je iz korenin pognalo; p. v vis, hoch aufsprossen, Nov.

pokónčən, -čna, adj. aufrecht; pokǫ̑nčna hoja; aufrechtstehend, Cel. (Geom.); pokončna slika, Žnid.; — pokončna hiša, das Giebelhaus, V.-Cig.

ponícanje, n. hoja s ponicanjem, der Wiegegang, Telov.

ponóčən, -čna, adj. nächtlich, Nacht-; ponočna hoja; ponočno vlačuganje; ponočne ptice, Nachtvögel; ponočni čuvaj, der Nachtwächter.

prȋbji, adj. Kiebitz-: pribja hoja, der Kiebitzgang, Telov.

pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.-Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.-Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.

strúmən, -mna, adj. straff: strumno napeta tetiv, Bes.; vrv je strumna, hlače so strumne (= napete), Mik. (Et.); — stramm: hoja mu je trdna in strumna, Bes.

təptáłən, -łna, adj. təptȃłna hoja, das Stampfgehen, Telov.

upẹ̑hati, -am, vb. pf. müde machen, ermüden, erschöpfen; hoja upeha človeka; konja u. z ježo; — u. se, sich müde gehen, sich außer Athem laufen; u. se z delom, sich mit der Arbeit abmüden, müde werden; do smrti se u., Kast.; — (tudi: upẹháti, Kast.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

hód -a m
1. hoja, sprevod: i vise 10 jezér lüdi je na hôdi duplêrasi nazôcsi bilo AIP 1876, br. 5, 2
2. mera za označevanje oddaljenosti: sze jepred vcserásnyem od etecz dén hoda dalecs szlü'sit odprávlala KOJ 1845, 44
3. vzhod: gori idoucsega od ſzuncsenoga hoda KŠ 1771, 778; Od ſzuncsenoga hoda ſzo bilá trouja vráta KŠ 1771, 805

hòdba -e ž hoja: Ár je pred tebom nê v-kmiczi Hodba dobri KAJ 1848, 18; Nyega [konja] bisztra hodba i rêtka návucsnoszt KAJ 1870, 87; Blá'zeni szo, ki szo nepokárane hodbe TA 1848, 98; pren. o Boug! i ravnaj Mojo hodbo KŠ 1754, 245; mej ſzkrb na hodbo mojo BKM 1789, 169; Ravnaj eti naso hodbo BRM 1823, 93; Zdr'zi hodbo mojo na sztezaj tvoji TA 1848, 12

hodéjnje -a s hoja: Kako vu nocſi, ki ſcsé krádnoti hodejnye tátovo BKM 1789, 395; I od naſi doumov po neznánoj zemli, ſzemotamo hodejnye SŠ 1796, 130; Po trnyi, ſzpiczaj hodênye Kak bi me dreſzelilo BRM 1823, 251

idéjnje -a s
1. hoja, potek: notr idejnye vu 'zitek KŠ 1754, 117; vcsinyeno je na nágli znebéſz sümlejnye, liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; On dá bláj'zeno idejnye, Sztoga ſzvejta preminejnye BKM 1789, 126; ino steri z-ednoga na to drügo meszto idejnye znamenüjejo KOJ 1833, 142
2. v zvezi v nebo idejnje vnebohod: Ka nyegovo vnébo idejnye, Csi ſze zemlé eſcse dr'zis BKM 1789, 260; Po tvojem v-Nébo idejnyi KM 1783, 74

Slovar Pohlinovega jezika

beg [bẹ̑g] samostalnik moškega spola

beg, tj. hitro umikanje

drkanje [dȓkanje] samostalnik srednjega spola

tek, tekanje v krogu

frkanje [fŕkanje] samostalnik srednjega spola

hitro tekanje, šviganje sem in tja

gazenje [gázenje] samostalnik srednjega spola

bredenje

hod [hȍd hodá] samostalnik moškega spola

hod, hoja
potovanje, pot
hod

hoja1 [họ́ja] samostalnik ženskega spola

premikanje s korakanjem; hoja

hoja2 [họ̑ja] samostalnik ženskega spola

drevo jelka, LATINSKO: Abies alba

PRIMERJAJ: hojka

hoja3 [họ̑ja] medmet

izraža dobro voljo, veselje

hojka [họ̑jka] samostalnik ženskega spola

drevo jelka, LATINSKO: Abies alba

hujah [hȗjah] medmet

izraža dobro voljo, veselje

jedla [jédla] samostalnik ženskega spola