beg [bẹ̑g] samostalnik moškega spola

beg, tj. hitro umikanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

cẹlodȃnšnji, adj. ganztägig: celodanšnja hoja, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

črevlja* -e (črevla) samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

drkanje [dȓkanje] samostalnik srednjega spola

tek, tekanje v krogu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

frkanje [fŕkanje] samostalnik srednjega spola

hitro tekanje, šviganje sem in tja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

gazenje [gázenje] samostalnik srednjega spola

bredenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hítər, -tra, adj. 1) schnell, rasch; hitra hoja; hitro hoditi; noge, katere so hitre škodo storiti, Jan. (Slovn.); na hitrem, schnell, in der Eile: na hitrem premagati kaj, Levst. (Zb. sp.); — hitro da = brž da, M.; — 2) = zvit, listig, Dict., Dalm.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hitrost ž, F20, celeritas, celeritudo, hitrúſt, jedernoſt; dexteritas, k'déllu, ali k'opravilu hitroſt, rozhnoſt, jedernoſt; extemporalitas, naglu ṡgodenîe, ena hitrúſt, jedernoſt; festinatio, hitróſt, nagloſt; impigritas, hitroſt, netraglivoſt; industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe; panurgia, -ae, hitroſt, premodrúſt, prekunṡhtnoſt; pernicitas, hitroſt; practica huius mundi, hude kunṡhti tega ſvitá, hitroſt eniga opravila; praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarîe, folṡhia, kakòr ty kauklerji, kateri s'ſvoio hitruſtio eno reizh perkaṡheo, katera nei; properantia, -ae, hitrúſt, hitra hoja; rapiditas, hitroſt, ṡmaknenîe; sagacitas, -tis, modra hitrúſt, inu obzhutlivoſt, hitra ṡaſtopnoſt inu raṡumnoſt, hitrúſt; solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modrúſt, ali raṡumnoſt; subitatio, nagloſt, hitroſt, ena hitra nagla reizh. Sap:5.v.2; techna, -ae, kúnṡht, hitroſt, folſhia, golufia, ṡkrivne, hitre, ṡavite kúnṡhti; tigris, -dis, ena is neṡnanih krajou ali deṡhèl Riſſa, katera je hitra kakòr ſtréla, tudi od hitruſti ima jmè; vaframentum, -ti, hitrúſt, pregnanoſt; velocitas, hitroſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hód -a m
1. hoja, sprevod: i vise 10 jezér lüdi je na hôdi duplêrasi nazôcsi bilo AIP 1876, br. 5, 2
2. mera za označevanje oddaljenosti: sze jepred vcserásnyem od etecz dén hoda dalecs szlü'sit odprávlala KOJ 1845, 44
3. vzhod: gori idoucsega od ſzuncsenoga hoda KŠ 1771, 778; Od ſzuncsenoga hoda ſzo bilá trouja vráta KŠ 1771, 805

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hod [hȍd hodá] samostalnik moškega spola

1. hod, hoja
2. potovanje, pot
3. hod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hod m, F5, ambulatio, hod, hoja; iter, ceſta, raiṡha, tudi zéſta, hod. Iter unius diei, en dán hodá; primatus, -us, tú narpervu, ali imenitniſhe meiſtu, naprei hod, ta viſha obláſt; transitus, -tus, preilas, ṡkuṡi hoja, v'prég hod; prim. iz hod 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hòdba -e ž hoja: Ár je pred tebom nê v-kmiczi Hodba dobri KAJ 1848, 18; Nyega [konja] bisztra hodba i rêtka návucsnoszt KAJ 1870, 87; Blá'zeni szo, ki szo nepokárane hodbe TA 1848, 98; pren. o Boug! i ravnaj Mojo hodbo KŠ 1754, 245; mej ſzkrb na hodbo mojo BKM 1789, 169; Ravnaj eti naso hodbo BRM 1823, 93; Zdr'zi hodbo mojo na sztezaj tvoji TA 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hodéjnje -a s hoja: Kako vu nocſi, ki ſcsé krádnoti hodejnye tátovo BKM 1789, 395; I od naſi doumov po neznánoj zemli, ſzemotamo hodejnye SŠ 1796, 130; Po trnyi, ſzpiczaj hodênye Kak bi me dreſzelilo BRM 1823, 251

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hòj, hǫ́ja, m. = 1. hoja, Rog.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hǫ́ja 1., f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.-Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hǫ̑ja 2., f. 1) = jel, jelka, die Edeltanne, die Weißtanne (abies pectinata), Guts., Jarn., Mur., V.-Cig., Medv. (Rok.); — 2) črna h. = smreka, Z., Hlad.; — 3) der Nadelbaum, Cig., Jan.; — 4) frisches Nadelholzreisig, C., Mik., Gor.; — v hojo iti = v gozd iti, Ip.; — tudi: hǫ́ja; pogl. hvoja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hoja1 [họ́ja] samostalnik ženskega spola

premikanje s korakanjem; hoja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hoja2 [họ̑ja] samostalnik ženskega spola

drevo jelka, LATINSKO: Abies alba

PRIMERJAJ: hojka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hoja3 [họ̑ja] medmet

izraža dobro voljo, veselje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hoja samostalnik ženskega spola

drevo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hoja samostalnik ženskega spola

< hoditi

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

hoja1 ž, F15, adire, perſtopiti, hodite ene hoje, hitru dohajati; ambulatio, hod, hoja; demeaculum, doli hoja; equus succuſsarius, koyn teṡhke hoje; exitus, vun hoja, konez; exodus, vun hoja; inceſsus, -us, hoja, hojenîe; infractus, -us, tá poot, ali hoja v'ſtrán; itio, -onis, raiṡha, hojenîe, hoja; levipes, -dis, hitrih nog, hiter, lagák k'hoji, h'tekanîu; praegreſsio, -onis, naprei hojenîe, naprei hoja; properantia, -ae, hitrúſt, hitra hoja; receſsim, s'naṡai hojo, odhodnu; transitus, -tus, preilas, ṡkuṡi hoja, v'prég hod; vestis undans, en gvant, kateri v'hoji ſhumy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hoja2 ž, F4, abies, -tis, ena hoja ali ſmréka; agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke ali hoye; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hoja -e ž hoja: Kadar bi vashe beſſede bile brumne, inu ſvete. Vashi guanti pohleuni vasha hoja im. ed. v'cerkvi, vashe oblizhe bogaboyezhe, vashi touarshi pravizhni (II, 203) ǀ Eniga Dobriga Purgaria diaine nei nikuli nenuznu; s' poshlushainam, s' pogledam, s' ſnaminiam, s' hojo or. ed. (V, 577)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hoja1 [hod] sam. ž ♦ P: 5 (*P 1563, KPo 1567, JPo 1578, DPr 1580, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hoja2 medm. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hǫ̑jba, f. = hodba, hoja, Mur., Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hojenje s, F17, aditio, hojenîe; ceſsim, v'prózh vleizhenîe, v'neſai hojenîu; descensus, descensio, k'naṡduli hojenîe; egreſsus, -us, vun hojenîe, is'hod; exscensus, -us, enu niṡku hojenîe; frequentatio, frequentamentum, po goſtim hojenîe; greſsus, -us, hojenîe, korazh, ſtopinîe; iitio, -onis, hojenîe; inceſsus, -us, hoja, hojenîe; ingreſsio, et ingreſsus, -us, notar hodék, notar hojenîe; iter, -ineris, hojenîe, potovanîe; itio, -onis, raiṡha, hojenîe, hoja; itus, -us, hojenîe; permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku; praegreſsio, -onis, naprei hojenîe, naprei hoja; proceſsus, -us, pravda, napreihod, naprei hojenîe; transitio, prehod, v'prég hojenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hǫ̑jica, f. dem. 1. hoja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hǫ̑jka, f. = hoja 2), Guts., Jarn., Mur., Cig., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hojka [họ̑jka] samostalnik ženskega spola

drevo jelka, LATINSKO: Abies alba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hujah [hȗjah] medmet

izraža dobro voljo, veselje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

hvǫ̑ja, f. = hoja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

idéjnje -a s
1. hoja, potek: notr idejnye vu 'zitek KŠ 1754, 117; vcsinyeno je na nágli znebéſz sümlejnye, liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; On dá bláj'zeno idejnye, Sztoga ſzvejta preminejnye BKM 1789, 126; ino steri z-ednoga na to drügo meszto idejnye znamenüjejo KOJ 1833, 142
2. v zvezi v nebo idejnje vnebohod: Ka nyegovo vnébo idejnye, Csi ſze zemlé eſcse dr'zis BKM 1789, 260; Po tvojem v-Nébo idejnyi KM 1783, 74

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

izgladováti, -ȗjem, vb. pf. aushungern, Mur.; izgladovan, ausgehungert, Jan.; hoja po gorah jih je izgladovala, Bes.; — i. se, sich abhungern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

izkółčiti, -kȏłčim, vb. pf. i. si nogo, sich den Fuß am Hüftgelenk ausrenken, C., Z., Svet. (Rok.); tovor in hoja sta izkolčila žival (t. j. noge živali), SlN.; Naj se bedro ti izkolči! Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

jedla [jédla] samostalnik ženskega spola

drevo jelka, hoja, LATINSKO: Abies alba

PRIMERJAJ: jela, jelka, jelo, jelovka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

jela [jéla] samostalnik ženskega spola

drevo jelka, hoja, LATINSKO: Abies alba

PRIMERJAJ: jedla, jelka, jelo, jelovka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

jelka [jẹ́u̯ka] samostalnik ženskega spola

drevo jelka, hoja, LATINSKO: Abies alba

PRIMERJAJ: jedla, jela, jelo, jelovka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

jelo [jélo] samostalnik srednjega spola

drevo jelka, hoja, LATINSKO: Abies alba

PRIMERJAJ: jedla, jela, jelka, jelovka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

jelovka [jelọ́vka] samostalnik ženskega spola

drevo jelka, hoja, LATINSKO: Abies alba

PRIMERJAJ: jedla, jela, jelka, jelo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

konec m, F79, a calce ad initium, od konza noter do ẛazhetka; deniquè, k'ẛadnîmu, h'konzu; exitus, -us, vun hoja, konez; finis, konez, ṡkonzhanîe; finitè, h'konzu, k'ṡadnîmu; perducere, perpelati, h'konzu perpraviti; perire, poginiti, konez vṡèti; permadere, vel permadescere, cilú do konza biti, ali do konza mokar perhajati; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina; vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu konz vṡame
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konec m, silum, -li, konz [Verant.16: Filum, Faden, Konacz]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

korac [korác] samostalnik moškega spola

korak

PRIMERJAJ: koracaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

koracaj [koracȃj] samostalnik moškega spola

korak

PRIMERJAJ: korac

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

obhajanje [obhȃjanje] samostalnik srednjega spola

hoja okrog; obhod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

obhod [obhȍd] samostalnik moškega spola

1. hoja okrog, obhod
2. procesija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

obŕtən, -tna, adj. 1) im Kreise beweglich, Habd.; obȓtni prst, die Wendezehe, Cig. (T.); — obrtna hoja, der Drehgang, Telov.; — 2) flink, hurtig, gewandt, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — 3) Industrie-, Gewerbe-: obrtno društvo, C.; obrtno sodišče, Levst. (Nauk); točiti po obrtno, gewerbsmäßig ausschenken, DZ.; — 4) betriebsam, industriös, Cig., Jan., Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

oja3 [ȍja] medmet

izraža dobro voljo, veselje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pobeg [pobȅg pobẹ́ga] samostalnik moškega spola

beg, pobeg

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

počásən, -sna, adj. langsam, säumig; počasna hoja, počasen delavec; počasen si kakor hudo leto, kakor sveto olje (Kras), kakor laško olje, (Lašče), Erj. (Torb.); p. kakor megla brez vetra, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pognáti, -žénem, vb. pf. 1) antreiben; ko sedem na voz, požene voznik konje; poženi! fahr zu! v dir p. konje, die Pferde zum Schnellaufen antreiben, Cig.; p. z ostrogo, z bičem, anspornen, anpeitschen; — in Bewegung setzen; kolo p.; — beschleunigen, Cig.; pognana hoja, der Eilmarsch, Cig.; p. se, sich beeilen: poženi se, da hitro opraviš, C.; — p. kako reč, einen Nachdruck, einen Impuls geben, Cig.; kvišku p. ceno, den Preis auftreiben, Cig.; p. tožbo, eine Klage erheben, DZ.; p. pravdo, Levst. (Nauk); p. kaj na glavno razpravo, etwas zur Hauptverhandlung bringen, DZ.; — davonjagen, fortjagen; pognal me je kakor psa; p. koga po svetu, einen an den Bettelstab bringen, Cig.; — schleudern: kamen p.; — iskro p., Funken geben, Cig.; — p. se, schnellen: velika grozna riba se požene iz vode, Ravn.-Valj. (Rad); p. se za kom, jemandem nachstürzen, Cig.; — treiben: p. zamašek v steklenico, zagozdo v les; — skozi grlo, po grlu p., durch die Gurgel jagen, verthun, Cig., Jan.; kar dobiš po ženi, skozi grlo poženi! Cig.; p. kaj, etwas verthun, vergeuden, Cig., Jan., Ravn.; čas p., die Zeit verthun, Cig.; — 2) p. se za koga ali kaj, sich jemandes oder einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za kako reč, sich um etwas bewerben, etwas anstreben, Cig.; — 3) hervorwachsen machen, treiben (o rastju); kali, korenine, brst p., zu keimen, zu wurzeln, zu sprossen anfangen; sad p., Frucht bringen, Kast. (Rož.)-M.; — drevje je pognalo, die Bäume haben ausgeschlagen; — hervorwachsen, hervorsprossen; mladje je iz korenin pognalo; p. v vis, hoch aufsprossen, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pokónčən, -čna, adj. aufrecht; pokǫ̑nčna hoja; aufrechtstehend, Cel. (Geom.); pokončna slika, Žnid.; — pokončna hiša, das Giebelhaus, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ponícanje, n. hoja s ponicanjem, der Wiegegang, Telov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ponóčən, -čna, adj. nächtlich, Nacht-; ponočna hoja; ponočno vlačuganje; ponočne ptice, Nachtvögel; ponočni čuvaj, der Nachtwächter.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pot1 m, F70, avius, -a, -um, od poota, pres poota; bifarium, na dvuje, na dvá poota, na dvá plata; bivium, dvá poota, poot na dvá kraja, raſpoot, raṡkrish; compitum, compita, kriẛam poot, raṡkriṡhje, raṡkriṡh, kir je vezh pootou; devius, -a, -um, s'vunai poota; includere viam, en poot vgraditi; infractus, -us, tá poot, ali hoja v'ſtrán; invius, -a, -um, nevglajen poot; irredux, -cis, ut irredux via, en poot po katerim ſe ne more naṡai oberniti; nequaquam, kratku nikár, nikaker, cilú nikár, na oben poot nikár; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadershovati, na pootu biti, ṡadarṡhati; peregrinari, vandrati, po Boṡhyh pootih hoditi; trivialis, -le, en gmain, ali navadni poot; via, -ae, poot; via communis, veliki poot

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

prelaz m, transitus, -us, preilas, ṡkuṡi hoja, v'prég hod

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

prestop [prestȍp] samostalnik moškega spola

prestop

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

prȋbji, adj. Kiebitz-: pribja hoja, der Kiebitzgang, Telov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.-Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.-Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

rajža ž, F8, arca camerata, truṡhiza na raishi; gradum corripere, ſe hitru na raiṡho perpraviti; iter, ceſta, raiṡha, tudi zéſta, hod. Iter unius diei, en dán hodá; itio, -onis, raiṡha, hojenîe, hoja; legativum, danarji na raiṡho dani enimu Ambaſſatorju, ali ſlu; profectio, raiṡha, pridnoſt, pobulſhanîe; proficiscens, vandraviz, vandrar, kateri je na raiṡhi; viatorius, -a, -um, kar na poot, ali na raiṡho ſliſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skok [skȍk skokȗ] samostalnik moškega spola

1. skok
2. poetika stopica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skozihoja

GLEJ: skozi hoja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

skozi hoja [skọ̑zihója] (skozihoja) samostalniška zveza ženskega spola

prehod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

strúmən, -mna, adj. straff: strumno napeta tetiv, Bes.; vrv je strumna, hlače so strumne (= napete), Mik. (Et.); — stramm: hoja mu je trdna in strumna, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

tek1 [tẹ̑k tekȗ] samostalnik moškega spola

1. tek
2. potek

PRIMERJAJ: tečaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

təptáłən, -łna, adj. təptȃłna hoja, das Stampfgehen, Telov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Tomaž -a m osebno lastno ime Tomaž: Thomash im. ed. terd kakor diament nej hotel verjeti ǀ S. Thomash im. ed. Aquinates sposna ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti, inu Bogaboyezhi Thomash im. ed. Morus, Ta veliki Engelenderski Canzler ǀ kakor Thomash im. ed. de Kempis pravi ǀ Thomash im. ed. Cantipratænſis pishe ǀ Od katere pravi Thomash im. ed. Boxius ǀ Kir ſamerka Thomash im. ed. Anglus ǀ kakor je bil S. Thomash im. ed. de Florentia ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash im. ed. Georgius ǀ kakor vuzhi ta Angelski Dohtar s. Thomas im. ed. ǀ s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas im. ed. Ordna S. Romualda ǀ S. Thomas im. ed. de Villanova pravi ǀ Thomas im. ed. ſtapletonus, zhegar beſſede ſò lete ǀ kakor pravi. S. Thomaſs im. ed. Aquinates ǀ Kateru je samerKal S. Tomas im. ed. ǀ Tomash im. ed. de Kempis ozhitnu nam iskashe ǀ kakor ſe bere od … S. Thomasha rod. ed. Cantuarienskiga ǀ NA DAN S. THOMASHA rod. ed. APOSTELNA ǀ beſsede S. Thomaſa rod. ed. à Villa Nova ǀ berem od Thomaſha rod. ed. De Kempis ǀ kakor Margarita Hzhij Tomaſha rod. ed. Mora Engelenderskiga kraila kancelaria ǀ Ter ſe oberne k' Thomashu daj. ed. ǀ Thomaſhu daj. ed. de kempis je taku G: Bug govuril ǀ poshlushaj S. Thomasha tož. ed. ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu mest. ed. Apoſtelnu ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam Thomasham or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam or. ed. De Aquino ǀ satorai sposnam s'Thomasham or. ed. de kempis 1. Sv. Tomáž, lat. V Thomas, apostol (SP Mt 10,3) 2. Sv. Tomáž Akvínski (1225–74), dominikanec, cerkveni učitelj 3. Sv. Tomáž More (1477–1535), državnik in mučenec, razglašen za svetnika 1935 4. Tomáž Kempčán, srlat. Thomas a Kempis s pravim imenom Thomas Hemerken (1379–1471), avguštinec, mistični pisec, poimenovan po rojstnem mestu Kempen v Porenju, avtor dela Hoja za Kristusom 5. Tomáž Kantimprát, srlat. Thomasus Cantimpratensis (1201–72), poimenovan po brabantski opatiji Cantimpré, teolog, pisec, pridigar 6. V dostopni literaturi ni zaslediti Tomaža s priimkom Boxius. 7. Tomáž iz Jorza, imenovan Anglus (umrl 1310), dominikanec ali Tomáž Valižánski (umrl 1360), ki ima enak vzdevek 8. Sv. Tomáž Bellacci Florentínski (1370–1449), kapucin 9. sv. Tomáž Georgín 10. Tomáž, nem. plemič, učenec sv. Romualda 11. Sv. Tomáž iz Villanove (1488–1555), znameniti pridigar, škof 12. Tomáž Stapleton, agl. Thomas Stapleton (1535–98), oporečnik anglikanstvu 13. Sv. Tomáž Becket (1118–70), nadškof v Canterburyju, → Kantuarijenski; → To., → Tom.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

upẹ̑hati, -am, vb. pf. müde machen, ermüden, erschöpfen; hoja upeha človeka; konja u. z ježo; — u. se, sich müde gehen, sich außer Athem laufen; u. se z delom, sich mit der Arbeit abmüden, müde werden; do smrti se u., Kast.; — (tudi: upẹháti, Kast.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

utek1 [utẹ̑k] samostalnik moškega spola

pobeg

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

v predl., F1130, I. s tožilnikom commemini, ſpumnim ſe, v'miſſel mi je perſhlu; defigere manus, v'roke ſezhi; hospitium praebere, v'hiſho vṡèti; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; in, v'; infractus, -us, tá poot, ali hoja v'ſtrán; in ordinem, v'rèd, v'rèd; venire in manus, v'pèſt priti; II. z mestnikom decimanus, tá deſſeti v'verſti; in domo, v'hiſhi; ischias, -dis, bolezhina v'kriṡhzih, v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v'ṡklepih; lacertosus, -a, -um, v'ramah mozhán, ják; legisperitus, dohtar v'poſtavi, v'poſtavah vuzhen; metropolis, tú imenitniſhe méſtu u'deṡheli, poglavitu méſtu; musicus, -ci, peiviz, v'peitju vuzhen; palatum, -ti, nebú v'uſtih; prim. dol, guba, krog, last, nazdol, v'stran 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vun prisl., F235, I. eno, -are, vun ſplavati; eradere, oſtergati, vun ſpraṡkati; exculpere, vun ṡréṡati, ṡreṡati; eximere, vun vṡèti; extrahere, vun potegniti; fermentescere, vn[!] s'hajati, gori raſti kakòr en quás; foras, vunkai, vun; relaxus, -a, -um, odvèṡan, vun ſpuṡzhen, odlédihan, reſhirjen; II. ejectus, -a, -um, vun verṡhen, odgnán; exodus, vun hoja; prominens, vun ſtojezhi; vomitorium, arznîa ṡa bluvanîe, ali vun metanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.