górniški górniška górniško in gorníški gorníška gorníško pridevnik [górniški] in [gorníški] ETIMOLOGIJA: ↑gornik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tréking trékinga tudi trêking trêkinga samostalnik moškega spola [trékink trékinga] tudi [trêkink trêkinga] 1. hoja, potovanje na večje razdalje, zlasti po težje dostopnem, višje ležečem svetu
STALNE ZVEZE: treking kolo ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. trekking iz trek ‛hoditi’, prevzeto iz afrikan. trekken
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
trenažêr trenažêrja samostalnik moškega spola [trenažêr] 1. sobna športna naprava za razvijanje, ohranjanje telesne pripravljenosti in mišične moči1.1. sobna športna naprava, v katero se vpne kolo in ki z nastavitvami obremenitve omogoča posnemanje kolesarjenja po različno zahtevnih terenih
2. naprava za usposabljanje, urjenje koga, navadno vojakov, s katero se posnemajo pogoji pri opravljanju določenih nalog, operacij
STALNE ZVEZE: eliptični trenažer ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. trenàžēr) iz rus. trenažër, iz trenáž ‛treniranje, trening’, glej ↑trenirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj. ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam] 1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
3. smola zlasti iglastih dreves ali grmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo1.1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj obstaja, poteka, se spreminja na tak način
2. v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
4. v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
STALNE ZVEZE: ciklični čas ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz ↑cikel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kŕplja kŕplje samostalnik ženskega spola [kə̀rplja] navadno v množini ploščat ovalen pripomoček za hojo po snegu, ki zaradi večje površine preprečuje ugrezanje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȑplja, star. češ. krpě < pslov. *kъrpľa iz ide. baze *kerh1p- ‛kos usnja ali tkanine; čevelj’ tako kot litov. kùrpė, latv. kur̃pe, stprus. kurpe ‛čevelj’, sorodno z gr. krēpís ‛čevelj, temelj’, lat. carpisculum ‛vrsta obuvala’, stir. cairem ‛čevljar’, stnord. hriflingr ‛čevelj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
péš prislov [péš] 1. brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: neformalno pešak
2. kot pridevnik ki je v zvezi s premikanjem peš 1.
3. manj formalno brez kompleksnejših elektronskih, tehničnih pripomočkov, orodij
FRAZEOLOGIJA: prostor, kamor gre še cesar peš, tja, kamor gre še cesar peš ETIMOLOGIJA: = stcslov. pěšь < pslov. *pěšь, tako kot litov. pė́sčias iz ide. *ped- ‛noga’, tako kot lat. pēs, gr. poús, stind. pad-, got. fōtus, nem. Fuß, angl. foot - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc] 1. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešak
2. starinsko vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: pešak
STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce ETIMOLOGIJA: ↑peš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
visokogórje visokogórja samostalnik srednjega spola [visokogórje] gorato območje nad zgornjo gozdno mejo
ETIMOLOGIJA: ↑visok + ↑gora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče] del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
STALNE ZVEZE: smerno vozišče ETIMOLOGIJA: ↑voziti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
copát copáta samostalnik moškega spola [copát] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copata
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
ETIMOLOGIJA: ↑copata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska] navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje] 1. udarjanje z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja1.1. ekspresivno izražanje močnega občutja sploh, zlasti jeze, ihte, navdušenja
2. ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, v zadregi2.1. ekspresivno oddajanje zvoka, ki kaže, spominja na hojo, premikanje
FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu ETIMOLOGIJA: ↑cepetati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
čòf medmet1. posnema zvok ob skoku, padcu v vodo1.1. ponazarja skok, padec, met, navadno v vodo
1.2. ponazarja udarec, navadno v obraz
2. ponovljeno posnema zvok pri hoji, skakanju po plitki vodi, blatu ali ponazarja tako hojo, skakanje
3. kot samostalnik, ekspresivno skok, padec v vodo
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok ob padcu v vodo, blato
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
desánt desánta samostalnik moškega spola [desánt] 1. vojaški napad na območje pod sovražnikovim nadzorom iz zraka ali z morja
2. ekspresivno nenadno, intenzivno prizadevanje za dosego česa, zlasti prevlado, prisvojitev, prevzem nadzora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. descente, prvotno ‛sestop, padec, hoja navzdol’, iz descendre ‛sestopiti, dol iti’ < lat. descendere - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
górništvo górništva in gorníštvo gorníštva samostalnik srednjega spola [górništvo] in [gorníštvo] ETIMOLOGIJA: ↑gornik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hribolázenje hribolázenja samostalnik srednjega spola [hribolázenje] ETIMOLOGIJA: ↑hribolaziti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kŕpljanje kŕpljanja samostalnik srednjega spola [kə̀rpljanje] hoja s krpljami po snegu, navadno kot rekreativna dejavnost
ETIMOLOGIJA: ↑krpljati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nagáčiti nagáčim dovršni glagol [nagáčiti] 1. zapolniti kožo umrle živali s polnilom in jo oblikovati tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela
2. ekspresivno (fizično) kaznovati
ETIMOLOGIJA: iz gačiti ‛polniti kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali’, iz gatiti < pslov. *gatiti ‛mašiti, zapolnjevati’, iz *gatъ, *gatь ‛jez’ < ‛prehod čez vodo’ < ‛hoja, korakanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.