aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
péš prislov [péš] 1. brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: neformalno pešak
2. kot pridevnik ki je v zvezi s premikanjem peš 1.
3. manj formalno brez kompleksnejših elektronskih, tehničnih pripomočkov, orodij
FRAZEOLOGIJA: prostor, kamor gre še cesar peš, tja, kamor gre še cesar peš ETIMOLOGIJA: = stcslov. pěšь < pslov. *pěšь, tako kot litov. pė́sčias iz ide. *ped- ‛noga’, tako kot lat. pēs, gr. poús, stind. pad-, got. fōtus, nem. Fuß, angl. foot - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc] 1. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešak
2. starinsko vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: pešak
STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce ETIMOLOGIJA: ↑peš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
deréza deréze samostalnik ženskega spola [deréza] navadno v množini pripomoček z ostrimi konicami, ki se pritrdi na čevelj, za hojo po zasneženem, poledenelem terenu
STALNE ZVEZE: avtomatska dereza ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. deréza, dèreza ‛rastlina Peucedanum’, nar. rus. derezá ‛stepska rastlina z močnimi trni’ iz pslov. *dereza ‛trnasta rastlina, trnje; nekaj takšnega, kar trga’, verjetno iz *dьrati ‛trgati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
pesján pesjána samostalnik moškega spola [pesján] in [pəsján] 1. ekspresivno pes, navadno večji
2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
3. kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje koga, tako da mu pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi
ETIMOLOGIJA: ↑pes
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.