Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.
dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.
gostíšče, n. 1) das Einkehrhaus, das Hospiz, Cig., C.; gostišče na gori sv. Bernarda, nk.; — das Hotel, SlN., Zora; — 2) = gosti, C.
nobédən, (nobèn), nobéna, num. keiner, kein; nobeden ni hotel pomagati; noben človek ni hotel pomagati; (prim. eden, en); brez nobene pravice, ohne ein Recht zu haben, Vrt.; prim. brez.
odumíti, -ím, vb. pf. 1) o. koga, zur Besinnung bringen, ogr.-C.; — aufklären, belehren, erleuchten, C.; — 2) o. se, = oglasiti se; klical sem ga, pa se ni hotel odumiti, stresel sem ga, pa se mi še odumi ne, Dol.; — o. se, zum Bewusstsein kommen, zu sich kommen, C.
potę̑rjati, -am, vb. pf. 1) fordern, bes. die Zahlung einer Schuld verlangen; p. koga; poterjala sem ga, pa ni hotel plačati; — 2) (Forderungen) einbringen, Cig., Jan.; poterjani denarji, DZ.
vstrómiti, -strǫ́mim, vb. pf. in die Höhe richten, emporrichten, Cig., Vrt.; v. luč, tresko v čelešnjaku, Lašče-Levst. (M.); vstromljene stene, Levst. (Zb. sp.); — mož mi je hotel up v., Zv.; — (nam. vzstr-).
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
gółsniti, gȏłsnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen, Z., Štrek., GBrda; tu in tam g. o čem, Levst. (Zb. sp.); ni hotel ni golsniti ni žugniti, Erj. (Torb.).
gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.-C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.
gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.-C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.-Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.-Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).
izmodrováti, -ȗjem, vb. pf. ausklügeln, ergrübeln, Cig., M.; teorije i., Zora; ni zadovoleval s tem, kar je izmodroval sam, Navr. (Spom.); ergründen: celega neba zvezde i., Preš.; hotel sem moža izmodrovati, Glas.
izpodrǫ́biti, -im, vb. pf. unten abhacken, unterhacken: i. hrast, Let.; izpodrobljeno drevo, Bes.; ker ni mogel na drevo, hotel je je izpodrobiti, Levst. (Glas.).
izprejẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. wieder zu essen anfangen: izprejedel je rad kašo (prej je ni hotel), Gor.-M.
kàkor,* adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.-Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.
kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar (nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.-Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
kaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. = kaznovati 1), DZ.; kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtovnega prestopnika, Levst. (Nauk); (kažnjevati, DSv.).
krátiti, -im, vb. impf. kürzen, Mur., Cig., Jan.; k. se, kürzer werden; volnate nogavice se v perilu kratijo, Cig.; dan se krati, Ljub.; čas komu (si) kratiti s čim, jemandem (sich) mit einer Sache die Zeit verkürzen, vertreiben; k. si trud, sich die Mühe sparen, C.; — schmälern: kruh k. komu, jemandem den Lebensunterhalt schmälern, Z.; k. komu pravico, čast, jemanden an seinem Rechte, seiner Ehre beeinträchtigen; ni jej hotel veselja kratiti, er wollte ihr nicht die Freude verderben, Jurč.; — vorenthalten, Cig.; kar je tebi prav, drugim ne krati, Z.; svojemu srcu veselje kratiti, Cig.; komu ljubezen k., Liebe versagen, Z.; — hindern, Cig.; ne kratim, ich habe nichts dagegen, Cig.; ali mi boš ti kratil? wirst du mich daran hindern? kdo ti krati? wer hindert dich? jvzhŠt.; krati svoji volji, brich deinen Willen, Dalm.; — k. se, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig. (T.), Hal.-C., jvzhŠt.; krati se popraviti, er verweigert die Berichtigung, Levst. (Pril.).
1., conj. 1) aber, Levst. (Sl. Spr.), nk.; no farizej neče grešnik biti, Krelj; jaz sem hotel, no ti ne, C.; — 2) nam.: ino, C., Št.
obubọ̑žati, -am, vb. pf. 1) arm werden, Cig., Jan., Dol.; — 2) arm machen: nisem hotel domačih o., Jurč.
podáti 1., -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.-Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)-Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
pokísati, -kȋsam, -šem, vb. pf. 1) (ein wenig) säuern; — 2) p. se, das Gesicht zum Weinen verziehen, Šol.; — 3) pokisa se mi, es verdrießt mich, C.; staremu bratu se je pokisalo in ni hotel v hišo, Ravn.
prebósti, -bódem, vb. pf. durchstechen, durchbohren; z mečem koga p.; gleda me, kakor da bi me hotel z očmi p.; tvoje besede so mu prebodle srce (drangen ihm durchs Herz), Cig.
raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.
síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.-Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; (phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
sprȃvnik, m. 1) der Versöhner, Cig., C.; — 2) der Vorsteher einer Alpenwirtschaft, Z.; der Senne, Jan.; = mlekar v planinskem stanu, Ljubušnje (Goriš.)-Štrek. (Let.); spravnik nam ni hotel siratke dati, Glas.
ubȃdati, -am, vb. impf. stechen; tuj golob ubada domačega, Gor.; — (pren.) sticheln, mit Worten verletzen: Bog obvaruj, da bi s tem hotel koga ubadati! Levst. (Zb. sp.).
ventováti, -ȗjem, vb. impf. abwehren: ker je lakoto in žejo do resnice in do dobrosti v nas dejal, ji ne bo hotel ventovati, Ravn.; — abhelfen, Mur.
vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.
vtéči se, vtéčem se, vb. pf. v. se komu, jemandem zuvorkommen, BlKr.-M., Navr. (Let.); hotel sem na stol sesti, pa se mi je nekdo vtekel, BlKr.; mislil sem jaz povedati, pa se mi je on vtekel, BlKr.
zahlę́pniti, -hlę̑pnem, vb. pf. den Athem benehmen, ersticken machen: dim ga je hotel z., Št.; — z. se, den Athem verlieren (z. B. vor Schrecken), (zahlèpniti se) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — prim. zahlipniti.
zavẹ̀d, -vẹ́da, m. = zavest, das Bewusstsein, Mur.; pri lepem zavedu je hotel trpeti in umreti, Ravn.; vino pijancu vzame zaved, Ravn.; — (zavẹ̑d, f., Jan.).
zavídẹti, -vȋdim, vb. pf. 1) zavidim, ich werde sehen, C.; — 2) missgönnen, beneiden, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Met.; z. komu kaj, C.; (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 3) z. koga, jemanden hassen, Cig., Notr.-Levst. (M.); vse ga zavidi, Glas.-Mik. (V. Gr. IV. 313.); mladi kralj pove, kako ga je oče zavidel, da ga je hotel celo ustreliti, LjZv.; (v tem pomenu vb. impf.); — 4) übel nehmen, to mi je zelo zavidel, to se mu je zelo zavidelo, das hat er (mir) sehr übel genommen, Dol.; — 5) zavidi se mi, es dünkt mir, C., M.
Število zadetkov: 35