AmsterdamPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [ámsterdam], rodilnik [ámsterdama]
BESEDOTVORJE: Amsterdamčan, Amsterdamčanka, Amsterdamčanov, Amsterdamčankin, amsterdamski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
carínska kontróla -e -e ž
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
carínska kontróla -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
carínski postópek carínskega skladíščenja -ega -pka -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
carínski postópek prôste cóne -ega -pka -- -- m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
célica -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
čebélja célica -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
dáti dám
dov.1.
komu kaj narediti, povzročiti, da preide kaj k drugemu, da kdo kaj dobi 2.
komu kaj narediti, da lahko kdo s čim razpolaga 3.
kaj narediti, povzročiti, da se pojavi kaka lastnost, stanje 4.
kaj narediti, da pride kaj kam z določenim namenom 5.
kaj narediti, da pride kaj na določeno mesto 6.
v velelniku izraža ukaz, spodbudo GLEJ ŠE SINONIM: ceniti1,
oddati,
oddati,
plačati,
podariti,
podariti,
položiti,
predložiti,
prepustiti,
ukazatiGLEJ ŠE: dotirati2,
izbruhati,
izdati1,
izjaviti,
izposoditi,
kontrirati,
narkotizirati,
natepsti,
oddati,
oddati,
odgovoriti,
odreti,
podariti,
posoditi,
potruditi se,
potruditi se,
premagati,
prenočiti,
prepisati,
prepisati,
prepustiti,
preskrbeti,
pretresti,
razpoloviti,
razpoloviti,
roditi,
sleči,
svetovati,
svetovati,
umreti,
vrniti SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
depó -ja m (ọ̑) prostor, v katerem se kaj shrani, uskladišči za določen čas; skladišče, shramba: arhivski, muzejski depo;
depo hrane, rezervne opreme, premoga // v tem prostoru shranjeni predmeti: vrednost celotnega depoja / bančni depo banki v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog
♦ voj. depo vojnih ladij pristanišče za vojne ladje, ki so v rezervi ali v popravilu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
deponírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati, izročiti v hrambo: deponirati ček, vrednostne papirje v banki / deponirati valuto na carini deponíran -a -o:
deponirano zlato; potrdilo o deponiranem denarju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
depozít -a m (ȋ) 1. v banko vložena denarna sredstva; vloga2:
denarni, devizni depozit;
število depozitov narašča 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog: depozit zlata;
vrednost depozita / bančni depozit bančni depo; carinski depozit denar ali blago, ki ga vzame carinski organ v hrambo
♦ pravn. sodni depozit denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
depozitár -ja m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
depozitárni pridevnik1. ki je v zvezi s hrambo, zlasti vrednostnih papirjev, dragocenosti 1.1 ki ima kaj v hrambi, zlasti vrednostne papirje, dragocenosti
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
hìža -e ž 1. hiša, stavba za bivanje: Vſza ona koteraſzo cslovecsánſzkomi ſitki potreibna kako tou hiſa, dvor TF 1715, 29; Hisa ABC 1725, A3a; Vſze, ſztero naſſemi 'zitki ſzlü'zi, liki hi'za KŠ 1754, 165; Domus Hi'sa KMS 1780, A8b; Hi'sa Ház KM 1790, 93; napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; ka sze hisa nanyih poderé AI 1875, kaz. br. 3; ház (hi'za) AIN 1876, 10; Hiža má dveri i okno BJ 1886, 7; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; tvoiega blisnyega hise ABC 1725, A4b; bliſnyega hiſe SM 1747, 46; bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59; vö idoucsi zhi'ze doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; iſzpadnoli ſzo konoj hi'zi, i nej ſze je podrla KŠ 1771, 23; pes, navádi se bole k hiži AI 1878, 8; hiſo dáva TF 1715, 21; hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; potépene pelaj vu tvojo hi'zo KŠ 1754, 169; I idoucſi vu hi'zo, najsli ſzo KŠ 1771, 7; On čuva na hižo AI 1878, 7; ovoga dečáka roditelov hižo BJ 1886, 9; ſteri prebiva vhiſi tvojoj TF 1715, 14; kare vaſz je Boug dáo vu hi'si etoga poſtenoga Goſzpodára SIZ 1807, 5; Hrambo ne poznajo i v-hisi nikak nescso osztáti AI 1875, kaz. br. 3; skoro pri vsakoj hiži BJ 1886, 9; ovo tvoje hi'se püszte bodo KOJ 1833, XI; Vnassih hisai vmirovnoſzti, neſztoimo SM 1747, 85; Brezi rázlocska i vhi'zaj KŠ 1754, 274; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; požgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9 2. soba, glavni stanovanjski prostor: Szoba; hi'sa KOJ 1833, 159; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 14; v hiži, gde štoj spi AI 1878, 9 3. dom, družina: Vöri vu Goſzpodni ti i hi'za tvoja KŠ 1754, 79; bli'znyega pomágamo da ſze nyegova hi'za pri nyem obdr'zi KŠ 1754, 62; Naſſega bli'znyega hi'za, tou je: hram i vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; právi Goſzpoud: zapovej hi'zi tvojoj KŠ 1754, 179; Okrſzto ſzam pa i Stevanovo hi'zo KŠ 1771, 491; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; lüczko 'zelej na poveksávanye ſzvoje hi'ze KŠ 1754, 62; Kralüvao bode nad Jákobovov hi'zov KŠ 1754, 161 4. navadno v zvezi hiža boža svetišče, cerkev: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Kakda je notri ſou vu hi'zo Bo'zo KŠ 1771, 38; Velkoszt sztvoritela, Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; vküpszprávla raztepene lidí vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; ino vGoszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; tak pri dômi, kak vu hi'zi bo'zoj KAJ 1848, III; pren. czérkev ſzrczá mojega je vſzegavejcs necsiſzta i rú'zna hi'za KŠ 1754, 235; Oh Boug! Szvejt je tva velika hi'za BKM 1789, 359; vnebeſzkoj hi'zi KŠ 1754, 142; v-Paradicsomi v-Otsé hi'zi KŠ 1754, 142; I priti z toga ſzvejta Vu hi'zo vſze radoſzti KŠ 1754, 262; czimper od bogá mámo, hizo brezi rouk naprávleno, vekivecsno vu nebésaj KŠ 1771, 536 5. narod, ljudstvo: zakai hocsete mreiti, vi Iſzraëlszka hiſa SM 1747, 8; Zákon, steroga jaſz hocſen vcsiniti zhiſov Iſzraëlſzkov SM 1747, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
hrámba -e ž (ȃ) 1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas: hramba vrednostnih papirjev;
pristojbina, prostor za hrambo / dati, sprejeti kaj v hrambo / ti pomembni rokopisi so v hrambi akademije v varstvu
♦ pravn. sodna hramba denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti2. zastar. shramba: hramba za pšenico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
hrȃmba, f. 1) die Aufbewahrung, die Verwahrung; v hrambo dati, zur Aufbewahrung geben, DZ., ogr.-C.; pod sodno hrambo vzeti, in gerichtliche Verwahrung nehmen, DZ.; — 2) der Aufbewahrungsort, Mur., Cig.; — die Kammer, C.; iti v hrambo spat, C., Npes.-K.; jedilna h., die Speisekammer, Levst. (Pril.); cerkvena h., die Kirchenschatzkammer, C.; — das Fach (zum Aufbewahren [hranva]), Mur., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
hrámba -e ž hiša, stavba: Nas mocsen grád zmo'zna hramba BRM 1823, 65; A ház, hi'za, hrámba AIN 1876, 12; drüge falate ſztáre hrámbe KM 1790, 68; gda je hramba 'ze gotova KAJ 1870, 73; gvant i toplo hrambo KAJ 1870, 61; hrambo zaklenola i v-lôg odisla AI 1875, kaz. br. 7; Margêca pri hrámbi z-nôvics sztrêljeno sztvár vidévsi AI 1875, kaz. br. 7; da znao, ka pred hrambov z-detetom 'zena sztoji AI 1875, kaz. br. 7; ogen 122 hrámbov zapelío AI 1875, kaz. br. 8; pren. Kak verni szvoji hramba KAJ 1848, 165; Bog, moja hramba TA 1848, 1; Ár bom vnáj bolſoj hrámbi, Vu Goſzpodna obrambi BKM 1789, 392
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
hrámben -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hrambo: hrambna pristojbina;
hrambno potrdilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
hranítven -a -o prid. (ȋ) pravn., v zvezi hranitvena pogodba, nekdaj pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
izróčati -am nedov. (ọ́) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: izročati komu denar, pisma / ko je izročal sinu posestvo, si je izgovoril preužitek / izročati pozdrave // dajati komu kaj, zlasti na slovesen način: diplome jim je izročal dekan 2. s širokim pomenskim obsegom delati, da prehaja kaj kam z določenim namenom: izročati denar, predmete v hrambo, varstvo / sčasoma so mu izročali zahtevnejša opravila dajali / publ. obnovljeno šolo so izročali svojemu namenu
● vznes. očeta so izročali zemlji pokopavali so gaizróčati se knjiž.
prepuščati se, predajati se: izročal se je težkim mislim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
izročítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izročiti: izročitev pošiljke naslovljencu / izročitev posestva / izročitev obdolženca drugi državi / izročitev diplome, odlikovanja / izročitev v hrambo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
izročíti -ím dov., izróčil (ī í) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: izročiti komu denar, knjigo;
izročiti telegram naslovniku / izročiti posestvo sinu / izročiti komu kaj v last / ekspr. izročite mu lepe pozdrave / izročiti tuji državi storilca kaznivega dejanja // dati komu kaj, zlasti na slovesen način: izročiti diplome, odlikovanja
♦ polit. izročiti protestno noto; veleposlanik je izročil svoja akreditivna pisma predsedniku vlade // napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: izročiti proizvajalna sredstva delavcem / izročiti komu oblast, poveljstvo 2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: premaganci so morali izročiti orožje, trdnjavo / izročiti ključe hiše, mesta 3. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom: izročiti predmete v hrambo;
izročiti otroka v rejo, varstvo;
izročiti v promet, uporabo;
izročiti teze v razpravo dati / publ.: poslopje so izročili svojemu namenu; most so že izročili prometu / izročiti zadevo odvetniku / ekspr. izročil ga je sodišču vložil je tožbo proti njemu4. zastar. sporočiti: po otroku mu je izročil, naj ga obišče
● vznes. izročil je svojo dušo Bogu v krščanskem okolju umrl je; knjiž. izročiti kaj pozabi, v pozabo napraviti, povzročiti, da se pozabi; vznes. njegovo truplo so izročili zemlji pokopaliizročíti se knjiž.
prepustiti se, predati se: izročiti se usodi / ves se je izročil svojemu poklicu posvetil
♦ rel. izročiti se Materi božji prositi za varstvo, pomoč
izročívši zastar.:
izročivši pismo, je odšel
izročèn -êna -o:
skrb za otroka je bila izročena sestri; ustno izročena pravljica; blago je bilo izročeno v varstvo
● ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
izročíti, -ím, vb. pf. aushändigen, einhändigen, ausliefern; pismo, pozdravljenje i., einen Brief, einen Gruß bestellen; izgotovljeno delo i., die Arbeit liefern, Cig., Jan.; überreichen, übergeben; prošnjo i., ein Gesuch präsentieren; i. koga pravici, jemanden den Händen der Gerechtigkeit überliefern, Jan.; — i. komu kaj, testieren, C.; — izročeno področje, übertragener Wirkungskreis, Levst. (Nauk), nk.; — etwas treuen Händen übergeben, anvertrauen; v hrambo komu kaj i.; Bogu dušo i.; Bogu se i.; Valovom se 'zročimo, Preš.; — preisgeben, Cig.; i. vojakom mesto na plenjenje, den Soldaten eine Stadt preisgeben, Cig.; i. zasmehovanju, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kinotéka -e ž (ẹ̑) |ustanova za hrambo starih filmov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
konceptákel -kla m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
konzulárni arhív -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kulisárna -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
lóg -á in lóug -a m gozd: Lôg i pojbár AIN 1876, 11; Az erdö, lôg AIN 1876, 11; Lôg BJ 1886, 30; ki nemajo logá AI 1875, kaz. br. 8; táksa zemla, csi sze za lôg püszti AI 1875, br. 1, 5; hrambo zaklenola i v-lôg odisla AI 1875, kaz. br. 7; pôt po logê, goráj, vodáj KAJ 1870, 25; Pa csibi v-etom lôgi edno AI 1875, kaz. br. 7; logôvje, vu sterih sze drva szêkajo AI 1875, br. 1, 6; Bükev dela cele logé AI 1878, 46; Jelen V logáj se zdržáva AI 1878, 16; Bela III sz tem vcsino z logámi zemlo obnyivati KOJ 1914, 105; Kak vlougi, ſzekejr je vnogo tam bilou BKM 1789, 325; i od Lámeka za divjácsino ſtimani vu lougi je preſztreljeni KM 1796, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
mátičnica -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
médni lônček -ega -čka m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
nèprístna shranjeválna pogódba -e -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
nòrlivi -a -o prid. nor, blazen: Táksi norlivi moro sze vu hrámbo norlive szpraviti AIP 1876, br. 4, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
nóžnično preddvérje -ega -a s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
oróden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na orodje: orodni ključavničar, kovač / orodni voz voz za hrambo orodja pri delih na cesti ali železnici
♦ teh. orodni brusilnik stroj za brušenje rezil na orodju; orodni stroj obdelovalni stroj; orodno jeklo jeklo za izdelavo orodja, s katerim se obdelujejo kovine, drugi materiali// nanašajoč se na telovadno orodje: orodna telovadba; orodne vaje / orodni telovadec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
pogódba -e ž (ọ̑) sporazum, soglasje glede kakih določil ali obveznosti: pogodba se izteče;
razveljaviti, skleniti, spremeniti pogodbo;
odstopiti od pogodbe;
urejati zadeve s pogodbo;
kršitev pogodbe;
veljavnost pogodbe / avtorska pogodba; darilna pogodba; dolgoročna pogodba; ladjarska pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter; meddržavna pogodba; ratificirati mirovno pogodbo; najemna pogodba; zunanjetrgovinska pogodba // listina o tem sporazumu: napisati, podpisati, prebrati pogodbo
♦ adm. delovna pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. kupoprodajna pogodba; filoz. družbena pogodba v idealistični filozofiji s katero se prenese suverenost posameznika na državo, ki jo predstavlja (absolutistični) vladar ali voljeni predstavnik ljudstva; fin. kreditna pogodba; polit. avstrijska državna pogodba 1955. leta sklenjena pogodba o neodvisnosti in nevtralnosti Avstrije, katere 7. člen določa pravice slovenske manjšine v Avstriji; skleniti nenapadalno pogodbo; pravn. ovreči pogodbo; hranitvena pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo; kolektivna pogodba sporazum med sindikalnim organom in gospodarsko zbornico o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci; mandatna pogodba o opravljanju poslov za druge, naročilo; zgod. senžermenska pogodba 10. septembra 1919 sklenjena mirovna pogodba med zavezniki in Avstrijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
pogódba o deponíranju vrédnostnih papírjev -e -- -- -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
pològ in pôlog -óga m (ȍ ọ́; ó ọ́) 1. denarni znesek, ki ga je treba (začasno) dati, izročiti komu, da se dobi posojilo, določena pravica: nakazati banki polog;
polog za nakup stanovanja na kredit / garancijski polog 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti; depozit: zlorabiti izročene pologe / bančni polog bančni depo
♦ pravn. sodni polog denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti; sodni depozit3. glagolnik od položiti 5: polog dnevnega iztržka;
dvigi in pologi 4. nar. zahodno položen, nekoliko nagnjen svet: na pologu stoji koča;
travnat, zasnežen polog / steči po pologu griča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
položník -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
popòdati -am dov. položiti pod, tlakovati: hrambo, stero z-brvnami ali kamnom popoda KAJ 1870, 88 popòdjeni -a -o tlakovan: kâ je ceszta z-kamnom popodjena KAJ 1870, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
postája jávnega pótniškega prométa -e -- -- -- ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
poznàti pòznam nedov. 1. poznati: Krivicsno oſzoudiga, I poznati nemroga BKM 1789, 71; Što bi mogo poznati vse stvári AI 1878, 4; Ja poznam ovczé moje KŠ 1754, 132; veliko jih pa poznam ki zdihávajo KOJ 1845, 7; poznam szveta sztvoritela KAJ 1848; stampane piszke tüdi dobro poznam KAJ 1870, 6; i Izrael ne pozna náſz KŠ 1754, 150; i niſcse ne pozna ſziná, nego Ocsa KŠ 1771, 37; vszákoga po iméni gorizapise, da ga bole pozna KOJ 1845, 7; [pes] tüdi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Blá'zeni ſzmo, kaj poznamo, Szveta odküpitela BRM 1823, 7; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; Hrambo ne poznajo AI 1875, kaz. br. 3; i jasz bom pitao, da bom nyé porédi poznao KAJ 1870, 5; Što nebi pozno küpiče zemlé-krtovinjeke AI 1878, 10; Govorécsi: da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; Ár, da bi jo poznali, Goſzpouda té dike ne bi ráſzpili KŠ 1771, 493; Eto je te vecsni 'zitek, naj poznajo tebé ſzamoga KŠ 1754, 77; Ti potrebüjoucſi ſzem otsa bio, i onoga právdo, ſteroga ſzem nej poznao, dobro ſzem premetao KŠ 1754, 52; I teda nyim vadlüvao bodem, kaj ſzem váſz nigdár nej poznao KŠ 1771, 23; Vſzáki, ki grisi, ga je nej poznao KŠ 1771, 730; Liki ki ſzo me eſcse prvle zdávnya poznali KŠ 1771, 421 2. spoznati: dabi mi mogli nyegovo dobrouto poznati TF 1715, 28; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; Szkoj moremo poznati, jeli je vgrejso KŠ 1754, 209; Szkoj poznamo, ka vöro mámo KŠ 1754, 79; Nyega dobro csinejnye poznajmo BKM 1789, 160; Ocsi nyidva ſzo pa zdr'závane bilé, da bi ga ne poznala KŠ 1771, 255; i dáo nam je pamet, naj poznamo toga pravicsnoga KŠ 1754, 99; teliko vrejmena ſzam zvami, i nej ſzi me poznao KŠ 1771, 314; 'Znyihovoga ſzáda je poznate KŠ 1771, 22; Vetom poznajte Düh Bo'zi KŠ 1771, 732 3. spolno občevati: kakda bode tou, geto mo'zá ne poznam KŠ 1771, 163 poznàti se pòznam se spoznati se: ſzkoj ſze pozna ta Vidoucsa Sz. Mati czérkev KŠ 1754, 131 poznajóuči -a -e poznavajoč: Wladislav I. poznajoucsi Hunyadia vojnicsko csednoszt KOJ 1848, 56 pòznavši -a -e ko je spoznal: I poznavſi Petrov gláſz, od radoſzti je nej odprla vráta KŠ 1771, 379 poznáni -a -o 1. poznan, znan: kak verne Tvoje, Z-sterimi ſzem tü poznan bio BRM 1823, 25; Te sztári Peti je od vszêh lüdi poznan KAJ 1870, 55; od etoga czajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8; Od sé püščávane vonjüje je poznan AI 1878, 10; Poznana i hasnovita hižna stvár AI 1878, 24; Ešče so poznani plemeni AI 1878, 8 2. ki še ni spolno občevala: I nyé Devſztvo czejlo oſzta, Od mo'zá nej je poznana BKM 1789, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
preję́ti, prẹ́jmem, vb. pf. übernehmen, in Empfang nehmen, Mur., Cig., Jan.; p. v hrambo, in Verwahrung aufnehmen, Cig.; p. v pisemsko hranišče, ins Archiv übernehmen, DZ.; überkommen: prejeto od dedov, Cig.; — empfangen; pismo p.; svoje plačilo boste prejeli, Cig.; denarje od koga p., Dalm.; listi in oblast p. od višjih, Trub.; sv. duha p., Krelj; škodo na duši p., Dalm.; dobroto p., Kast. (Ravn.); kdor prosi, on prejme, Ravn.; pouke p., Instructionen empfangen, Levst. (Močv.); — prijaznivo koga p., jemanden freundlich empfangen, Dalm.; — prejeta = spočeta (iz središke prisege, Kres II. 523., [germ.?]); — praes. tudi: prejmèm, Valj. (Rad), in prejámem, Z., Valj. (Rad); (préjmem, Ravn.-Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
preoddáti, -dám, vb. pf. übergeben: p. svojo imovino, Levst. (Nauk); p. kaj v hrambo, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prôstor-órasamostalnik moškega spolamožnost bivanja, nahajanja
- prostor na čem, kje
- , prostor pod/nad čim, kje
- , prostor pred čim, kje
- , prostor med čim/kom, kje
- , prostor pri/ob čem/kom, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE: - prostor za
- , prostor v
- , prostor z/s
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sálaš -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sámopomóčna prodája -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sátna célica -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
scéna -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
shránek -nka m (ȃ) gastr. pokvarljivo živilo, pripravljeno z ustreznim postopkom za daljšo hrambo: kompoti, vložena in zamrznjena zelenjava ter drugi shranki;
trajnost shranka / mesni, sadni shranki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
shránek -nka m (ȃ) kuhar. mesni ~i |meso, pripravljeno za daljšo hrambo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
shranítev -tve ž (ȋ) glagolnik od shraniti: shranitev sadja / dajati v shranitev v hrambo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
shraníti in shrániti -im dov. (ī á ā) 1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila;
shraniti sadje za zimo;
shraniti v predal;
varno shraniti / shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma / shraniti kaj za hudo silo prihraniti// dati digitalne podatke na nosilec podatkov za kasnejšo uporabo: shraniti datoteke v pomnilnik telefona, na pomnilniško kartico, trdi disk; program ob zapiranju samodejno shrani različico datoteke / shraniti podatke v digitalni obliki 2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču shránjen -a -o:
shranjene listine; shranjena živila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
shraníti in shrániti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dati kaj na/v/med/pod/nad/pred/za koga/kaj / kam
Zimska oblačila je shranila v omare.
2.
kdo/kaj dati z namenom kaj
Stara pisma je shranila (v predal).
3.
kdo/kaj dati v hrambo kaj
Shranili so tudi zastarane dokumente.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
shranítvena obvéznost -e -i ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
shranjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na shranjevanje: majhni shranjevalni prostori;
police in druge shranjevalne površine v omari
♦ pravn. shranjevalna pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
skladíščna posóda za méd -e -e -- -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
točílnica -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
tóplar -ja m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
várnostno obmóčje -ega -a s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
várstvo osébnih podátkov -a -- -- s
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
vložíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dati kaj v kaj / kam
V fotoaparat je vložil nov film.
2.
kdo/kaj dati v hrambo kaj
Kumarice je vložila (v kozarce).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati kaj 'vlogo'
Vložil je odškodninsko tožbo (na višje sodišče).
4.
kdo/kaj dati z namenom kaj / koliko 'denar'
Denar so vložili (v banko).
5.
iz ekonomije kdo/kaj dati z namenom kaj za/na/v/med/pod/za koga/kaj / kam
V kmetijstvo so vložili veliko sredstev.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
vrtíčkarsko nasélje -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zaklènoti -em dov. zakleniti: Vráta .. Edno malo je zaklente SŠ 1796, 18; hrambo zaklenola i v-lôg odisla AI 1875, kaz. br. 7 zaklènjeni -a -o 1. zaklenjen: Ali kak sze zacsüdijo, gda nájdejo vsze hrame vráta zaklenyena KOJ 1848, 120 2. zajet, obsežen: Molitve, vu steroi je czeili Réd Zvelicsanſztva zaklenyen SM 1747, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zapečàtiti -im dov. 1. zapečatiti: Oni pa odisli zapecsatili ſzo kamen KŠ 1771, 97; i te kamen ſzo zapecsatili KM 1796, 112; lüsztva v-nyagovo hrámbo vdarilo i vsze szo zapecsatili AIP 1876, br. 2, 8 2. potrditi: i zapecsátim vnyih ete ſzád KŠ 1771, 483; Szkim zapecsáti Boug té táksi ſzpouvid KŠ 1754, 199; I veli mi: ne zapecsati ricsi prorokuvanya knig eti KŠ 1771, 808; Goſzpon v-ſzrczi naſem zapecsati SŠ 1796, 43; pecsato je, kaj je Boug iſztinſzki KŠ 1771, 273 zapečàtiti se -im se potrditi se: ino ſze zapecsáti vidénye i Profétzia SM 1747, 16; i grehi ſze zapecsatio SM 1747, 16; zapecsáti ſze grejh KŠ 1754, 120 zapečáčeni tudi zapečáteni -a -o 1. zapečaten: I csuo ſzam racsún ti zapecsácseni ſztou ſtirideſzét KŠ 1771, 778; Ivan vidi vu králeſzkom ſztouczi ſzidécsega rokáj zapecsácsene knige KŠ 1771, 775 2. potrjen: ſzte za pecsáteni ſzvétim Dühom SM 1747, 22; ſzvétoga Duhá, vkom ſzte zapecsácseni na dén odküplenyá KŠ 1771, 582
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zaúpati -am nedov. in dov. (ȗ) 1. biti prepričan o sposobnosti, voljnosti koga narediti, kar se pričakuje: šofer je izkušen, lahko mu zaupamo;
zaupam vam, da boste stvar uredili / ekspr. zaupati rokam kirurga / zaupati v brata // biti prepričan o poštenosti, iskrenosti koga: zaupam mu, da govori resnico; premalo si zaupamo; ekspr. slepo ji je zaupal, ona pa ga je prevarala / zaupati besedam koga 2. biti prepričan, da je kaj dobro in da bo dobro vplivalo na uresničitev določenih pričakovanj: zaupati kakovosti izdelkov / zaupati svoji moči, spretnosti / zaupati svojim nogam / zaupati v razum, usodo 3. dov. povedati, sporočiti komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi: zaupati komu resnico, skrivnost;
zaupati komu kaj po telefonu, v pismu;
zaupala se ji je, da je noseča
● ekspr. zaupati papirju svoje misli zapisati jih (na papir)4. dov.,
ekspr., z dajalnikom dati komu kaj v upanju, da bo stvar dobro opravljena: zaupati komu odgovorno funkcijo, nalogo;
zaupati glavno vlogo znanemu igralcu / zaupati komu zastopstvo / zaupati komu ključe; zaupati komu tovor / zaupati komu kaj v hrambo, varstvo // narediti, da postane kaj predmet kake dejavnosti, v upanju, da bo izid dober, ugoden: zaupati avtomobil, tovor železnici / zaupati se gorskemu vodniku zaupajóč -a -e:
zaupajoč drug drugemu, sta sodelovala; vase zaupajoč športnik
zaúpan -a -o:
zaupane skrivnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zavarovánje zapuščíne -a -- s
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žétven -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žetev: kombajn in drugi žetveni stroji / žetveni dnevi / žetvena in mlatilna opravila / zapisovati žetvene pesmi
♦ etn. žetveni venec venec iz klasja in poljskega cvetja, ki ga izroči žanjica gospodinji v hrambo do naslednje žetve, znan zlasti v Prekmurju in Beli krajini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.