hrȗška, f. 1) der Birnbaum (pirus communis); — die Birne; suha hruška, die gedörrte Birne; zna več ko hruške peči = er versteht etwas; — medvedove hruške = glog, Tuš. (R.); die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Josch; — podzemeljska h. = krompir, Kor.-C.; — 2) der Degenknopf, Jan. (H.).
ájdovka, f. 1) = ajdovica, Dol.; — 2) neka hruška, zrela takrat, kadar ajda, Dol.; — 3) neka goba, Celje-C.
bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.-C.; — 7) neka hruška, Maribor-Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj-C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; (prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
bẹlȋčnica, f. 1) = prašna konoplja (cannabis sativa), Vrsno-Erj. (Torb.); — 2) neka hruška, C., BlKr.
bẹ̑łka, f. 1) ein weißes weibl. Thier, Mur.; eine weiße Kuh (Cig., Jan., Mik.), Ziege, Erj. [Torb.], Henne (Mur.); — 2) das Schneehuhn, Cig., Gor.-M.; — 3) neka riba: die Laube (alburnus lucidus), Erj. (Rok.); — 4) die Laus, M.; — 5) neko jabolko, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.); — neka hruška, Biljana (Goriš.)-Erj. (Torb.); — 6) weißes Brod, Ben.; — 7) der Lutter, Gor.
bẹ̑luša, f. 1) krava bele dlake, Tolm., Vreme-Erj. (Torb.); prim. belša; — 2) bẹlúša, neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.).
brę̑nka 2., f. 1) das Weinfass, Mur., C.; — 2) = breka, Medv. (Rok.); — 3) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.); — prim. 1. brencelj.
bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi-Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.-Jarn. (Rok.).
čebúlica, f. dem. 1) čebula; — morska č., die Meerzwiebel (scilla bifolia), C.; — 2) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.).
črmnẹ̑łka, f. 1) = rdečerepka, podgorelec, der Gartenrothschwanz (sylvia phoenicurus), (črnelka) C.; — 2) neko jabolko, (črnelka) Šebrelje-Erj. (Torb.); — neka hruška, (črnelka) Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.).
črnjȃvka, f. 1) = črnavka, Habd., Cig., BlKr.; — 2) neka hruška, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) schwärzliche Kuh, Valj. (Rad).
debę̑łka, f. 1) dickes, fettes Weib, Z.; — die Mastkuh, Polj.; — 2) neka hruška, Šebrelje-Erj. (Torb.); — 3) = debelača, Navr. (Let.).
dȋmka, f. 1) krava dimaste barve; — 2) neka hruška, C.
dišę̑čka, f. 1) neka vinska trta, Kras, Ip.-Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.); — 2) neka hruška, C., Št., Dol.
dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.-Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.-Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci-Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda-Erj. (Torb.).
doljánka, f. 1) die Thalbewohnerin (dolanka), Mur., Cig., Mik.; — 2) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
dȗška, f. 1) der Athem, C., Mik.; nemam duške (n. pr. po hitrem teku), človek smrdljive duške, vzhŠt.-C.; — der Zug: na eno duško izpiti, in einem Athem austrinken, vzhŠt.-C.; — 2) das Luftloch, Mur., Cig., C.; — 3) pl. duške, die Geburtswehen, C., Mik., Valj. (Rad); — 4) duška, neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.).
gospodȋčna, f. 1) das Fräulein; pojdi doli, gospodična, ti babelska hči, Dalm.; Notri je žlahten gospod, žlahtna gospa, In eno gospodično imata, Npes.-K.; Bog jo živi gospodično! Preš.; — 2) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); — 3) nekatere rastline: der Himmelsschlüssel (primula acaulis), C.; — die Knotenblume (leucoium vernum), Medv. (Rok.); — die Nachtkerze (oenothera biennis), SlGor.-Erj. (Torb.); — das Gänseblümchen (bellis perennis), Sp. Idrija-Erj. (Torb.).
gospodȋčnica, f. 1) dem. gospodična; ein kleines Fräulein; — 2) neka hruška, Cig., C., Z.; — 3) der Klatschmohn (papaver rhoeas), Solkan pri Gorici-Erj. (Torb.); dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bel), ali gospa (rdeč), Bilje-Erj. (Torb.); — die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Dict., C.
gostníca, f. 1) die Kosthalterin, Cig.; — 2) das Gastzimmer, Jarn., Mur.; — 3) neka hruška, Šebrelje-Erj. (Torb.).
grlàt, -áta, adj. = grlast: grlata buča, Fr.-C.; — grlata hruška, die Flaschenbirne, Cig.
gŕlica, f. 1) die Turteltaube (columba turtur); — laška g., die Lachtaube, Cig.; — 2) neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 3) die Peitschennestel, das Peitschenöhr, die Schlinge an der Peitsche, SlGradec-C., Trst. (Let.).
ječmę̑nka, f. 1) die Gerstengrütze, M., C., Ravn. (Abc.); — 2) der Speltweizen, Pri Fari-Štrek. (LjZv.); — neko jabolko, Mariborska ok., Škrilje pod Čavnom-Erj. (Torb.); — neka hruška, Slap, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
klȋnčnica, f. 1) das Nelkengewächs, Jan., Cig. (T.), Nov., Tuš. (B.); — 2) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
korošíca, f. 1) das Handbeil, Cig., Jan., Gor.; — die Flösserhacke ("ker so jo s Koroškega dobili", Zora V. 122.) — 2) pipica korošica, eine Art Tabakpfeife, Jurč.; — 3) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); die Mostbirne, Cig.
králjevčica, f. 1) der Laubfrosch, kajk.-Valj. (Rad); — 2) neka hruška, kajk.-Valj. (Rad).
kúščarica, f. 1) kuščarice, Eidechsen (saurii): siva k., die graue Eidechse (lacerta agilis), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) pusta, izprana, izmolzena in zatorej nerodovita zemlja, Ip.-Erj. (Torb.).
lẹ̑ščarica, f. 1) = leščarka, Z.; — 2) neka hruška, Ponikve (Goriš.)-Erj. (Torb.).
majdalę̑nka, f. breskva, ki zori o sv. Majdaleni, Rihenberk (Goriš.)-Erj. (Torb.); — neka hruška, Zora.
mȃlarica, f. 1) die Malerin; — 2) neka hruška, C.
másəłnica, f. 1) das Butter-, das Rührfass, Cig.; — 2) die Lilie (lilium), Cig., C.; — die Feuerlilie (l. bulbiferum), Cig., Medv. (Rok.); — der Türkenbund (l. martagon), C., Medv. (Rok.); — neka hruška, Gor.
medmášən, -šna, adj. kar se rodi, dozori med mašama (= med veliko in malo gospojnico); medmȃšna mačka, hruška; medmašna žaba (= med mašama ujeta), Levst. (Zb. sp.).
medníca 2., f. 1) prostor, kjer se sadje medí, Savinska dol.; — 2) neka smokva, GBrda-Erj. (Torb.); — neka hruška, C., Dol.; — 3) pl. mę̑dnice, der Germ, die Hefe, Guts., Jarn., Fr.-C., Kor., SlGradec; (medníce, Mur.).
mȋšnica, f. 1) die Mausfalle, Meg., Alas., V.-Cig., Jan.; — 2) das Mäusegift, das Arsenik; bela m., weißes Arsenik; rumena m., gelbes Arsenik, das Auripigment, DZ., Strp.; rdeča m., rothes Arsenik, črepna m., der Scherbenkobalt (Fliegenstein), DZ.; — 3) die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — 4) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur.; — 5) neka debela hruška, vzhŠt.-C.
mlẹ̑čnica, f. 1) die Milchkammer, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) das Milchgefäß, Mur.; — 3) (cevi) mlečnice, die Milchsaftgefäße, Cig., Erj. (Z.); — 4) neka goba, Meg., Dict., Rihenberk-Erj. (Torb.), Danj. (Posv. p.); (der Milchschwamm [agaricus lactifluus], Mur.; der Pfefferschwamm [agaricus piperatus], Cig.; [agaricus ruber], Tuš. [B.]); — neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); (die Milchbirne, Mur.).
mǫ̑karica, f. 1) die Mehlhändlerin; — 2) debelo, pusto in razsipično jabolko, GBrda-Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, Staro Sedlo, Žabče (Goriš.)-Erj. (Torb.).
múza 1., f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.-Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče-Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
neȗmnica, f. 1) die Thörin, die Dumme; — 2) neka hruška, Tolm.-Erj. (Torb.).
okrǫ́glica, f. 1) die Rundung, Svet. (Rok.); — v okroglico se zavrteti, sich in die Runde drehen, Cv.; — 2) eine runde Gruppe: o. ljudi, Lašče-Levst. (Rok.); okroglico narediti, in die Runde treten, Ig (Dol.); — 3) die Umgegend, Štrek.; — 4) neka hruška, Jan. (H.).
pečę́nka, f. 1) der Braten; telečja, svinjska p.; boljša je žlica zelja v miru, nego pečenka v prepiru, Nov.-C.; — 2) = pečena hruška, Razdrto (Notr.)-Erj. (Torb.); — 3) der Feld- o. Blätterpilz, der Champignon (agaricus campestris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
pȋrnica, f. 1) eine breite Grasart, Št.; — das Queckengras (triticum [agropyrum] repens), Cig., Jan., C.; — bela p., das Bandgras, eine Abart des rohrblättrigen Glanzgrases (phalaris arundinacea), M., C.; — der kriechende Hahnenfuß (ranunculus repens), Josch; — 2) neka hruška (die Haferbirne), C.
plǫ̑ska 1., f. 1) = ploskalica, die Patsche, C.; — 2) = debel človek, C.; — 3) neka hruška (če z drevesa pade, rada se razplosne), Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — eine Art Frühbirne, die Platzbirne, vzhŠt.-C.; die Jacobibirne, Mur.
plóskavica, f. 1) plätschernder Regen, Z.; — 2) der Applaus, C.; — 3) neka hruška, Št.-Valj. (Rad); prim. 1. ploska 3).
podgána, f. 1) die Ratte; hišna p., die Hausratte (mus rattus), siva p., die Wanderratte (mus decumanus), p. pižmarica, die Bisamratte (fiber zibethicus), povodna p., die Wasserratte (hypudaeus amphibius), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Sv. Duh (pri Krškem)-Erj. (Torb.); — prim. it. pantegana, Mik.
pomarȃnčnica, f. 1) das Orangenhaus, die Orangerie, Cig., Jan.; — das Glashaus, Vrtov. (Km. k.), Glas.; — 2) neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.); die Pomeranzenbirne, Cig.
popǫ̑tnica, f. 1) die Reisende; — 2) die Reisezehrung, das Reisegeld; sveta popotnica, die heilige Wegzehrung, Cig.; — 3) das Reiselied, das Marschlied, der Marsch (als Musikstück), Mur., Cig., nk.; — 4) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
potǫ̑čnica, f. 1) die Anwohnerin eines Baches, Cig.; — 2) das Bachwasser, Cig.; — 3) der Bachfisch, Cig.; bes. die Bachforelle, Bohinj (Gor.); — 4) navadna p., das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); = siva potočnica, C.; — 5) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
prhȃvka, f. 1) die Loderasche, der Glutstaub, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), BlKr.; — 2) der Staubregen, C.; — 3) pŕhavka, neka hruška: prhka je in brez nobenega soka, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
prosę́nka, f. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Junikäfer, Kr.-Valj. (Rad); — 3) neka hruška, C., jvzhŠt.
pšenȋčka, f. dem. pšenica; 1) der liebe Weizen, Mur.; — 2) eine Art genießbarer Schwamm, C.; — neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
pšenȋčnica, f. 1) das Weizenstroh; — 2) neka hruška, Ponikve, Šebrelje (Goriš.), v Brkinih-Erj. (Torb.); — neko jabolko, ki s pšenico dozoreva, C., Notr.; — eine Art kleine Frühpflaume, C.; — eine Art Schwamm, C.; — das Honiggras (holcus lanatus), Rodik (Kras)-Erj. (Torb.).
rdečíca, f. 1) die Röthe, bes. die Schamröthe: r. ga je polila, er wurde schamroth; — 2) der Scharlach, Cig., SlN.-C., Z.; — 3) ein blühendes Mädchen, C.; — 4) der Gimpel, Cig., C.; — 5) die rothe Ameise, Cig.; — 6) neka hruška: die Rothbirne, C., Ip.-Erj. (Torb.); — neko jabolko, Skrilje pod Čavnom-Erj. (Torb.); — 7) der Zinnober, Z.; — svinčena r., der Mennig, Cig., Jan.
rdę̑čka, f. 1) = mesena klobasa, C.; — 2) rdeča krava; — rdeča kobila, Mik.; — rdeča mravlja, Z.; — 3) neka hruška, die Rothbirne, Cig., Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.); — rdeča breskev, die Purpurpfirsich, C.
rjȃvka, f. 1) ženska rjavih las ali rjavega obraza, Mur., Cig.; die Brünette, LjZv.; — 2) krava rjave dlake, Mur., Z., Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) die Bergente (anas marila), C., Z., Frey. (F.); — 4) neka hruška, C., Z., Dol., Goriš., Št.-Erj. (Torb.); — neko jabolko, Razdrto (Notr.)-Erj. (Torb.); — neka vinska trta, C., Ip.-Erj. (Torb.).
rumę́nka, f. 1) rumena krava, Cig., Tolm.-Erj. (Torb.), Lašče-Levst. (M.); — 2) neko jabolko, ogr.-C., Koborid-Erj. (Torb.); — neka hruška, Kr.-Valj. (Rad), Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); — die gelbe Butterbirne, C.; — neka breskev, C.
rȗmpa, f. 1) der Knollen, der Knorren (z. B. am Holze), C.; — 2) neka velika hruška, Mur., vzhŠt.
rusíca, f. 1) = rdeča mravlja, Cig., Jan., C., Mik., Gor.; rdečkastorumena r., die röthlichgelbe Gartenameise (myrmica rubra), Erj. (Ž.); rúsica, Rez.-Baud.; — 2) die Würfelnatter, C.; — 3) rúsica, neko jabolko, Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.); — rúsica, neka hruška, Tolm.-Erj. (Torb.).
rȗska, f. 1) rusa krava; die Fuchsstute, Gor.; — kozje ime, Krn-Erj. (Torb.); — ovčje ime, Erj. (Torb.); — 2) rdečkasta mravlja, Cig., Jan., Gor., Notr.; — 3) die Schleihe (tinca vulgaris), Ip.-Erj. (Torb.); — 4) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.); — die Erdbeere, Alas.; — 5) pl. ruske, die Masern, Polj., Idrija; — ein ähnlicher Ausschlag: die Rötheln, Cig.; die Schafblattern, Gor.
sę̑rka 1., f. 1) = 2. sirek, C., Mik., vzhŠt.; — 2) neka hruška, kajk.-Valj. (Rad).
səsẹ́sti se, -sę̑dem se, vb. pf. 1) zusammensinken, Guts.-Cig., Mur., Lašče-Levst. (M.); omedlevši se med rokami hišnama sesede, Ravn.; osel se sesede pod tovorom, Ravn.; — mehka hruška se sesede, kadar pade, Z.; — 2) gerinnen, Cig., Jan., Cig. (T.); kri se né sesedla, Trub.; sesedeno mleko, Zv., Dol.; sesedena kri, coaguliertes Blut, Z.; — seseden, sosisch, (mont.), Cig.
sȋtnica 1., f. 1) = sitna ženska; — 2) neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.).
sladkǫ̑rnica, f. 1) = cukrarnica, C., Levst. (Beč.); — 2) neka hruška, Bolc, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — neko jabolko, Bolc-Erj. (Torb.).
smołníca, f. 1) der Kien, Jan., C.; die Kienfackel, Valj. (Rad); die Pechfackel, Cig., C.; — 2) ein mit Pech angefülltes Osterei, M.; — 3) der Krammetsvogel, Guts., C., Frey. (F.), Valj. (Rad); — 4) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 5) die Pechnelke (lychnis viscaria), Tuš. (R.), Josch; — 6) der Tegel (min.), h. t.-Cig. (T.).
smȓtnica, f. 1) der personificierte Tod, Jarn.; — 2) der Todeskampf, die Agonie, Cig., M.; — 3) die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Bolc, Soča-Erj. (Torb.), C.; — 4) neka hruška, Žabče (Tolm.)-Erj. (Torb.).
strdę́nka, f. echtes Labkraut (galium verum), Cig., Tuš. (R.), C., Medv. (Rok.); — das Perlgras (melica), Jan.; — neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
špȋčka, f. 1) das spitzige Ende des Eies, Gor.; — 2) neka hruška, C.; — neko jabolko, C.
štrfìč, -íča, m. 1) = strpič: štrfiče kazati, C.; — 2) neka hruška, C.
štȗčka, f. neko jabolko, C., Valj. (Rad); — neka hruška, jvzhŠt.
trẹbȗšnica, f. 1) das Bauchfell, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.).
tŕnovka, f. 1) die Dornruthe, der Dornstock; bodeča t.; — 2) neka hruška, katere drevo je trnovo, Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); — 3) der Zeisig, Guts.-Cig., Pot.-M.
vodeníka, f. 1) = vodenica, die Wassersucht, Mur., Št.-Cig., Slom.; — 2) die klebrige Kratzdistel (cirsium erisithales), SlGor.-Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, C., Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); — neko jabolko, C.
vránica, f. 1) die Milz; — 2) neka hruška, Ponikve (Goriš.)-Erj. (Torb.); — die Schwalbenwurz (cynanchum vincetoxicum), Drežnica (Goriš.)-Erj. (Torb.).
vránka 1., f. 1) kozje ime, Erj. (Torb.); — 2) neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) der scharfe Hahnenfuß (ranunculus acer), C., SlGor.-Erj. (Torb.).
zelę́nka, f. 1) die Mandelkrähe (coracias garrula), Cig.; — 2) neka ribica v Savi, Zidani Most-Erj. (Torb.); — 3) neko jabolko, Ponikve, Maribor-Erj. (Torb.); — neka hruška, C.; — drobna, okrogla, zelenkasta in sladka smokva, Solkan-Erj. (Torb.).
zmešẹ̑vka, f. neka hruška (zmeščẹ̑łka?), Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.).
zvončə̀k, -čkà, m. dem. zvonec; 1) das Glöckchen; die Klingel; — die Schelle, Cig., Jan.; — 2) das Halszäpfchen der Schweine, Fr.-C.; — 3) morski zvončki, Seetulpen oder Seepocken (balanidae), Erj. (Ž.); — 4) die Glockenblume (campanula); nav. pl. zvončki, Cig.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Cig., Jan., Tuš. (R.), Nov.-C.; — zvončki, die Zaunwinde (convolvulus sepium), C., Medv. (Rok.); — neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.); — tudi: zvónčək.
zvončìč, -íča, m. dem. zvonec; 1) das Glöckchen, Jan.; — 2) neka hruška, v Brkinih-Erj. (Torb.); — tudi zvónčič.
žénka, f. 1) das Weibchen; — 2) lepa ž. = denka, neka hruška, C.
ahačȗra, f. neka hruška, Kr.-Valj. (Rad).
ajdȋnka, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
bałšíca, f. neka hruška, Volče pri Tolminu-Erj. (Torb.); — prim. balhast.
bártolščica, f. neka hruška, Valj. (Rad).
bẹlȋnka, f. neka hruška, Z.
brȗzovka, f. neka hruška, v Brkinih-Erj. (Torb.).
bržnjákovka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.).
bubȗnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
búčast, adj. kürbisartig; bauchig: bučasta posoda, C.; — flaschenartig, Cig.; bučasta hruška, die Kegelbirne, Cig.
črnȋłka, f. neka hruška, C.
danę́ža, f. neka hruška, Biljana-Erj. (Torb.).
divjáka, f. die Holzbirne, die Feldbirne, Cig., C.; divja črešnja, hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.), Notr.; — neka trta, Rihenberk-Erj. (Torb.).
dóbra, f. zgodnja, sladka, debela, rumena hruška, Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.).
dọ̑la, f. neka hruška (funtarica), Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
dołgorę̑pnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
dúlica, f. neka velika rumena hruška, C.
gnilíca, f. 1) neka hruška, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) die Faulkrankheit, Cig.
gǫ́bovka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.).
grozdę́nka, f. neka hruška, kajk.-Valj. (Rad).
grȗška, f. 1) = hruška (pyrus communis), Mur., Kor.-Cig., Jan., Št.; — 2) der Knopf am Degen, C.
hajdȋnščica, f. neka hruška, kajk.-Valj. (Rad).
hrȗščica, f. dem. hruška; 1) kleine Birne; — 2) ime raznim rastlinam: die Traubenhyacinthe (muscari racemosum), Tuš. (R.); — die Muscatnuss (myristica moschata), Z.; — h. božja, die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Nanos-Erj. (Torb.); — zelena zimska h., das Wintergrün, das Birnkraut (pirola), C., Tuš. (B.); — medvedova h., = glog, Mur., Fr.-C.
ivȃnjka, f. neka hruška in neka črešnja, Rihenberk (Goriš.)-Erj. (Torb.).
jakopǫ̑vščica, f. neka hruška, kajk.-Valj. (Rad); — prim. jakobka.
ječmę̑nčnica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.).
júgovka, f. neka hruška, Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.).
katarȋnka, f. neka hruška: die Katharinenbirne, Cig.
kílavka, f. neka hruška: die Wasserbirne, die Schmalzbirne, Cig.; die Musikantenbirne, jvzhŠt.
klobučȃnka, f. neka hruška (ima oster lubad, zelenkasta je in od strani rdeča), Ip.-Erj. (Torb.).
kǫ́mrica, f. neka necepljena hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
kǫ́retica, f. neka hruška, Ponikve na Goriškem-Erj. (Torb.).
kosmȃčka, f. neka hruška, Cig.; — neko jabolko, Koborid-Erj. (Torb.); — neka breskva, Solkan-Erj. (Torb.).
kosmačúlja, f. neka hruška, Jarn. (Sadj.).
kováčevka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.).
králjevka, f. neka hruška, kajk.-Valj. (Rad).
krȃmarščica, f. neka hruška, C.
kranjíca, f. neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.).
kráševka, f. neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.).
kŕhək, -hka, adj. spröde, zerbrechlich, brüchig, resch, mürbe; k. les; k. kruh; krhka hruška; krhka voda, hartes Wasser, Vrtov. (Km. k.); — krhko govoriti, resch, deutlich sprechen, BlKr.-M., Z.; krhko izreči, geschärft aussprechen, Cig.; s krhko besedo, z modrim govorjenjem se je zelo prikupil, Glas.; krhko udariti na zvon, einen kurzen Glockenschlag geben, DZ.
krivorę̑pka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.).
krvavíka, f. neka hruška z rdečim mesom, BlKr.
krvǫ̑jnica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.); Ljubljanska ok.-Erj. (Torb.); — pogl. kravajka.
láporščica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
ləščȋvka, f. neka hruška, Tolm.-Erj. (Torb.).
ljubljánka, f. neka hruška, Ponikve na Goriškem-Erj. (Torb.).
lǫ̑bnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
lǫ̑ški, adj. Wald-, Cig., Danj.-M.; wild gewachsen, Mur., Jan.; loška hruška, die Holzbirne, Mur.; loška črešnja, die Waldkirsche, Cig.; loški med, der Waldhonig, C.
lǫ̑špernica, f. = tepka, die Mostbirne, Mur., Bes.; — prim. loška hruška.
máhovka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) roža m., die Moosrose, Tuš. (R.).
masōrnica, f. neka hruška (doma od Masore?), Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.).
mę̑č 1., m. 1) das Abliegen des Obstes: klasti jabolka v meč, hruška je trdega meča ("dolgo jej treba ležati, da se zmeči"), Goriš.-Erj. (Torb.); — 2) der Spielball, Z.; — prim. meča 3).
mę́ča, f. 1) das Weiche von einer Sache: das Weiche am menschlichen Körper, bes. die Wade; — das Ohrläppchen: ušesna m., Meg., Guts.-Cig., Dalm.; mečo obeh ušes prebadati, Cv.; — živčna m., das Nervenmark, Erj. (Som.); — das Fleisch von saftigem Obst, von Kürbissen, C., Dol., Polj.; hruška goste, redke meče, Dol., Polj.; — = sredica, die Brotkrume, C., Mik., SlN.; mečo pojesti, skorjo pa pustiti, Št.; — das weiche, flüssige Schweinefutter, C., BlKr.; — 2) das Abliegen des Obstes, das Lager des abliegenden Obstes, die Mauke: v mečo dejati jabolka, imam veliko mečo hrušek, Gor.; — 3) der Spielball, Železniki (Gor.).
mę́dən 4., -dna, adj. 1) Honig-, Mur., Mik.; mę̑dni duh, der Honiggeruch, Mur.; medna voda, das Honigwasser, Mur.; medna rosa, der Mehlthau, Cig., Jan.; — 2) medə̀n, médən, abgelegen, mürbe, Cig., Jan., Gor.; medno sadje, abgelegenes, mürbes Obst, Gor.; potrpljenje je boljše ko medna hruška, Jurč.
medvẹ̑jka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) der Geißbart (spiraea aruncus), Tolm.-Erj. (Torb.).
méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.
mehkokǫ̑žnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
mehníca 2., f. mehka hruška, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.), Bolc, Podkrnci-Erj. (Torb.); — neka breskva, GBrda-Erj. (Torb.); — prim. mehan, Štrek. (LjZv.).
mę̑łnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
mihǫ̑lka, f. neka hruška, ki dozori o sv. Mihelu, Erj. (Torb.).
mohoríca, f. neka hruška, C.
mǫ́kav, adj. mehlig; mokava hruška, Valj. (Rad).
mǫ́kavka, f. neka mokava hruška, Valj. (Rad), Gor.
mǫ̑koščica, f. neka hruška, Valj. (Rad); (mokovščica?).
mǫ́kovnica, f. 1) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); — die Speckbirne, C.; — 2) = mokovec, der Mehlbeerbaum (sorbus aria), Nov.-C.
mǫ̑štnica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); die Mostbirne, C.
múrvovka, f. neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.).
múzica, f. neka hruška, Vrsno (Goriš.)-Erj. (Torb.); — neko jabolko, Bolc-Erj. (Torb.).
nabráti, -bérem, vb. pf. 1) irgend eine Quantität von einer Sache oder von Dingen zusammenbringen, sammeln, zusammenlesen; šopek cvetlic, veliko sadja n.; letos smo malo (namr. grozdja) nabrali, die heurige Weinlese ist gering ausgefallen; dosti denarjev n. za pogorelce; n. vojakov, novincev, Truppen anwerben, ausheben, Recruten assentieren; — n. se, in irgend einer Menge zusammenkommen, sich ansammeln; veliko ljudi se je nabralo pred cerkvijo; sich aufsummen; troški, kar se jih je nabralo, die aufgelaufenen Kosten; — 2) anreihen: jagod, biserov na nit n.; — 3) in Falten legen, falten, fälteln; nabran, faltig; nabrano črevo, der Dickdarm, Cig.; nabrano čelo, eine runzelige Stirn; lice, nabrano kakor suha hruška, Levst. (Zb. sp.); — 4) n. se, das Sammeln o. Lesen satt bekommen.
obrȗnkarica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.).
opę̑rək 1., -rka, m. 1) nezrela hruška, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) óperək, der Knirps, Jan. (H.).
opę̑tnica 2., f. na pol suha hruška, Podkrnci-Erj. (Torb.).
orẹhíka, f. neka hruška, kajk.-Valj. (Rad).
osę̑nka, f. neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.); die Wespenbirne, C.
ovsę́nka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok., Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); die Haferbirne, Cig.; — neko jabolko, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) oves s pšenico pomešan, Gor.
ozimíca, f. 1) pozno zrela hruška, die Winterbirne, Mur., Cig., C., Goriš., Kras, Lašče-Erj. (Torb.), Gor.; — ozȋmica, neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) neka riba, katera se o božiču lovi, (die "Reinacke"), Jarn.
ožę̑vkati, -am, vb. pf. = ožmevkati, durch Drücken mürbe oder weich machen (o sadju): hruška vsa oževkana ("ožukana"), sadje se pri vožnji oževka ("ožuka"), Polj.
pátrka, f. neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
pẹ́gavka, f. neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
pę̑hič, m. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — prim. 2. peh, 2. pah 4).
pę́rjevka, f. neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.).
pẹ́stovnica, f. neka hruška, Fr.-C.
pẹ́ščanica, f. neka hruška, (pešanica) Mariborska ok.-Erj. (Torb.); = lorenčka, die Lorenzbirne, C.; — eine Art rauher, mehlichter Apfel, C.
pẹščę́vka, f. neka hruška, Podkrnci-Erj. (Torb.).
petrováča, f. jabolko ali hruška, katera o Petrovem dozoreva, kajk.-Valj. (Rad).
petrǫ́vka, f. neka hruška, ki dozoreva o Petrovem, Mariborska ok.-Erj. (Torb.), vzhŠt.-C.
pikǫ̑nščica, f. neka hruška, Št.-Valj. (Rad).
piščȋvka, f. piščiva hruška ali jabolko, jvzhŠt.
plečárka, f. neka hruška, Ponikve (Goriš.)-Erj. (Torb.).
podgọ̑rnica, f. neka hruška, Ponikve (Tolm.)-Erj. (Torb.).
pohǫ̑rčica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
poklátiti, -im, vb. pf. 1) allmählich oder nach einander herabschlagen; sadje p. z drevja; — zusammenschlagen, verwüsten, C.; toča je vse poklatila, jvzhŠt.; — 2) ein wenig herabschlagen; poklati, da katera hruška z drevesa pade, jvzhŠt.
pŕhək, -hka, adj. mürbe: prhka hruška, prhko jabolko; prhke pogačice, Npes.-Vraz; prhek les, mürbes, morsches Holz; prhka zemlja, lockere Erde; — zemljo prekopati v prhko gredico, Levst. (Zb. sp.); — zerreiblich (min.), Cig. (T.); erdig, Erj. (Min.); flüchtig, keilhauig (mont.), Cig. (T.).
prigọ̑dnji, adj. frühzeitig, Jan.; prigodnji brst, Jarn. (Sadj.); prigodnje sadje, C.; prigodnja hruška, die Frühbirne, Jan.
prihȋšnica, f. neka hruška, Ponikve (Goriš.)-Erj. (Torb.).
prosenjáča, f. neka hruška, Valj. (Rad).
ránica 1., f. neka zgodaj zrela češpa, črešnja, hruška, GBrda-Erj. (Torb.), Tolm.; — neka vinska trta, BlKr.-Erj. (Torb.).
razcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ko suha hruška razcvete, Ondaj nazaj pridi, Npes.-K.; — nav. r. se.
razplǫ́ščiti, -ím, vb. pf. = razpločiti, r. se = razpločiti se: mehka hruška se razplošči (-ploši), če na tla pade, vzhŠt.
rẹzẹ̑łščica, f. neka hruška, Ip.-Erj. (Torb.).
robarica, f. neka hruška, Polj.
robúnjica, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
rǫ́nica, f. neka hruška, C.; — prim. rona (?).
rǫ̑nka, f. neka debela hruška, Z., BlKr.
rusetȋnka, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
sȃm, sáma, adj. (pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.-Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.-Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.-C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.
samosẹ̑vka, f. = samosevec 1), Cig., Jan.; = rastlina, ki se je sama zasejala, pos. divja hruška ali jablana, Tolm.-Erj. (Torb.); trta s., Vrtov. (Vin.); — ime nekemu jabolku, Tolm.-Erj. (Torb.).
sijȃvka, f. neka hruška, Bolc-Erj. (Torb.).
smóčən, -čna, adj. saftig: smočna hruška, smočno meso, C.
sršę̑nka, f. neka hruška, C., Mariborska ok., Krško-Erj. (Torb.), jvzhŠt.
stəklę́nka, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); die Flaschenbirne, C.; — die Glaskirsche, C.
stẹnȋčarica, f. neka hruška, Valj. (Rad).
stržę̑nka, f. neka hruška, kajk.-Valj. (Rad).
šentjȃkobščica, f. neka hruška, C.; neko jabolko, C.
šmargę̑tica, f. neka trava po vinogradih, C.; neko jabolko, C.; neka zgodnja hruška, C.
šmarję̑tnica, f. neka hruška, C.
šuplję́nka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.).
tegíčica, f. neka hruška, Kanal-Erj. (Torb.).
težkojẹ̑dnica, f. neka hruška, C., Št.-Valj. (Rad).
tikveníca, f. neka hruška, Valj. (Rad).
trbávən, -vna, adj. trbavna hruška, eine saftlose Birne, trbavno meso, zähes, saftloses Fleisch, jvzhŠt.
trdáča, f. = trdo jabolko, trda hruška, kajk.-Valj. (Rad).
trdíca, f. 1) neka hruška, Podkrnci-Erj. (Torb.); — neko jabolko, C., M., Koborid-Erj. (Torb.); — die Knorpelkirsche, Z.; — 2) = škrob, die Stärke, C., Npes.-K.
trdomę́čən, -čna, adj. = trde meče, von hartem Fleisch: trdomečna hruška, Gor.
trpolíca, f. neka hruška, Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.).
tuljȃnka, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
udrȋstanica, f. neka hruška, Tolm.-Erj. (Torb.).
ulẹ́gavka, f. hruška, ki se uleži, C.
ulȋtka, f. = necepljena hruška (rada se umehča in potem se v ustih "uliva", ker je zelo sočna), Lašče, Pod Nanosom-Erj. (Torb.).
vȃhtnica, f. neka hruška (menda, ker je zrela stoprav o "vahtih"), Tolm.-Erj. (Torb.).
vazȃmnica, f. neka hruška (menda, ker se drži do vazma = do velike noči), Brkini-Erj. (Torb.).
velikomȃšnica, f. neka hruška, kajk.-Valj. (Rad).
zmehnẹ́ti, -nẹ̑jem, vb. pf. = zmehčati se, weich werden (o sadju): čakaj, da zmehneje hruška, Podkrnci-Erj. (Torb.).
zvončẹlíka, f. neka hruška, Rihenberk-Erj. (Torb.).