Tiskanje

anonímka -e ž (ȋ)
sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; avtor anonimke; pisec anonimke; Prisegam, da je vse, kar sem napisal v anonimki, resnica E ← hrv., srb. anònīmka, univerbizirano iz ȁnonīmna pȍruka 'anonimno sporočilo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bìkSSKJ bíka m, člov. (ȉ í)
kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: Od vseh moških na svetu prav bik od partnerke pričakuje učbeniško različico iz petdesetih let E = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus. býk, češ. býk < pslov. *bykъ k (↑)bučáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bošnjáški -a -o prid. (á)
ki se nanaša na Bošnjake: bošnjaška stranka; bošnjaško prebivalstvo; Izvajalci so izvedli pevsko-recitacijski program, oblikovan v duhu bošnjaške praznične tradicije E iz lastnega imena Bošnjak ← hrv., srb. Bòšnjāk

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

brezvéznost -i ž (ẹ̑) ekspr.
nesmiselnost, nepotrebnost: Ljudje so običajno zelo razočarani nad Ameriko, ko se vozijo po puščavi in pričakujejo kakšno izjemno glasbo iz radia, slišijo pa same brezveznosti E iz brez véze po zgledu hrv. bèzveznōst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

búmbar -ja m, člov. (ȗ) slabš.
omejen, neumen človek; butecSSKJ: Seveda ve to vsak bumbar E = hrv., srb. bȕmbar 'čmrlj, debeluh', nar. bolg. bъbár 'hrošč' < pslov. *bǫbarь iz *bǫbati 'zibati se, tolči'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

cárSSKJ -ja m, člov. (ā) pog., v povedni rabi
kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; džek, frajer (1): biti res car; Najhitrejši med moškimi in ženskami na svetu na 100 m so carji športa E ← hrv., srb. cȁr ← rus. cárь < slovan. *cьsar'ъ ← lat. Caesar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čága -e ž (á) pog., v štajerskem okolju
zasebna družabna prireditev za ožji krog povabljencev: Čaga se je, kljub tisti dan slabemu vremenu, očitno zavlekla E ← hrv. čȁga, nejasnega izvora

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

částiti -im dov. in nedov. (ȃ) pog.
izkazati prijaznost, vljudnost, naklonjenost s pogostitvijo, plačilom računa v restavraciji, gostinskem lokalu: častiti večerjo; Častim pijačo, sem mu rekel spravljivo E ← hrv., srb. čàstiti iz (↑)část

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čefúr -ja m, člov. (ú)
1. slabš. pripadnik katerega koli naroda nekdanje Jugoslavije razen Slovencev, živeč v Sloveniji; jugovič (1): zmerjati koga s čefurjem; Učitelj, ki sliši učenca, ki drugemu reče, da je čefur, mora v tistem trenutku ukrepati
2. pripadnik subkulturne skupine z značilno govorico, ki je mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije; čapec: Predstavo odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev E verjetno ← hrv., srb. Čìfut 'Jud' ← tur. Çıfıt ← arab. Jahūd ← hebr. Jehūdīm 'Judje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čístSSKJ -a -o prid. (ȋ)
1. ki v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: čista industrija; čista tehnologija; Promovirali bodo naložbe v energetsko učinkovite tehnologije skupaj s sončno in vetrno energijo ter čistimi postopki pridobivanja energije v termo- in jedrskih elektrarnah
2. ekspr. ki je zakonito pridobljen: Njegov denar je čist E = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. *sk'hei̯d- 'čistiti tekočino, cediti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čŕvSSKJ -a m, živ. (ȓ) rač.
program, ki se lahko sam razmnožuje, širi po računalniškem omrežju in ovira, onemogoča delo z računalnikom: internetni črv; virusi in črvi; Črv se po elektronski pošti širi zelo hitro E = hrv., srb. cȓv, rus. čérvь, češ. červ, stcslov. črъvь < pslov. *čьrvь ob *čьrmь < ide. *ku̯r̥-mi-

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

devícaSSKJ -e ž, člov. (í)
kdor je rojen v astrološkem znamenju device: Tolstoj je bil devica, Poe riba, Marx in Freud pa sta bila rojena v znamenju bika E = stcslov. děvica, hrv. djèvica, strus. devíca, stčeš. děvice < slovan. *děvica iz *děva 'mlada ženska' < ide. *dhoh1i-u̯ah2 'doječa' iz korena *dheh1i- 'dojiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

diskáč -a m (á) pog.
nočni lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoSSKJ, diskoteka: S sošolci je imela dobre odnose, rada je hodila plesat v diskač, za posedanje po barih pa ni razmetavala svojega časa E ← hrv., srb. dȉskāć iz (↑)diskotéka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

drogeráš -a m, člov. (á) pog.
kdor je zasvojen z mamili; mamilarSSKJ, narkomanSSKJ, drogiranec, džanki, fiksar, mamilaš, narkič, zadrogiranec: pijanci in drogeraši; Nisem drogeraš, samo včasih pokadim kak džoint in to je vse E ← hrv., srb. drogèrāš iz dróga

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ekskluzíva -e ž (ȋ) pog.
1. kar je za izbran, zaključen krog ljudi: To ne bo vsakdanja konfekcija, ampak ekskluziva za prave gospode, za intelektualce, za managerje, za zdravnike, za profesorje
2. izključna pravica: Ekskluziva je po svoje prednost, saj v proizvodnji nisi več le eden izmed treh, po drugi strani pa morda tudi tveganje, zlasti če izdelek na trgu ne bi bil uspešen
3. kar je izjemno, posebno: Agencijski fotoreporterji poskušajo ujeti dnevne dogodke, pri čemer je pomembna ekskluziva E ← hrv., srb. ekskluzíva iz (↑)ekskluzíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fáca -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. prednja stran glave; obrazSSKJ: Faca nehote pripoveduje zgodbe o našem značaju
2. člov., navadno s prilastkom oseba ne glede na spol; človekSSKJ: Na fotografijah je polno znanih fac
3. člov. človek kot nosilec za okolico zanimivih, posebnih lastnosti in kake posebne, izvirne, navadno pozitivne značilnosti: prava faca; Manj ko sem se trudil, da bi ugajal, večja faca sem bil v njihovih očeh E ← hrv., srb. fȁca ← agl. face 'obraz' ← stfrc. face < lat. faciēs 'obraz, izgled, oblika'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fílofaks -a m (ȋ) pog.
fakulteta za humanistične vede; filozofska fakultetaSSKJ: Ozračje na ljubljanski Filozofski fakulteti, znani kot filofaks, ki se je je držal sloves napol bohemske izobraževalne ustanove, se je spremenilo E po zgledu hrv. fȉlofȁks skrajšano iz Filo(zófska) fak(ultéta)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fóra -e ž (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. v rodilniku preostala količina česa, še potrebna za dosego cilja: Pol leta imam fore, da ga prepričam
2. neresen, smešen, zabaven dogodek ali kratka, šaljiva zgodbica: pasti na foro dati se prevarati, ukaniti; vreči koga na foro z navadno neresnim, smešnim ali zabavnim dogodkom prevarati, ukaniti koga; za foro izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom; Imam eno foro, ki jo spustim na začetku, da preizkusim občinstvo
3. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvoSSKJ: Sploh ne vem, v čem je fora E v prvem pomenu ← nem. vor 'pred', osamosvojeno iz vorgeben 'določiti, dati prednost', vorhaben 'nameravati' ipd., v drugem pomenu ← hrv., srb. fóra, prvotno 'prednost', ← nem. vor 'pred'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fótka -e ž (ọ̑) pog.
posnetek za zapis v pomnilniški medij fotoaparata; fotografijaSSKJ, slikaSSKJ: Ko vidim priložnost za dobro fotko, mi je pogosto žal, če pri sebi nimam ustrezne opreme E = hrv., srb. fȍtka, češ. fotka, polj. fotka, skrajšano iz (↑)fotografíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fŕka -e ž (ŕ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
zapletena, težko razrešljiva zadeva: Ne vem natančno, kako se je vse odvijalo, vem, da je bila cela frka E ← hrv. fȑka iz (↑)fŕk

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fúl prisl. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
izraža veliko mero dejanja ali stanja; zeloSSKJ: postati ful samozavesten; Prijatelji ti lahko ful pomagamo s koristnimi informacijami E ← hrv. ful, prvotneje 'polno' (kot hrv. pȕno 'polno' in 'zelo'), ← agl. full 'poln, polno, popolnoma'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gnjavátor -ja m, člov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kdor koga vztrajno, vsiljivo nadleguje: siten gnjavator; Ti si pa res pravi gnjavator! E ← hrv., srb. gnjàvātor iz (↑)gnjáviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

grafoskóp -a in grafoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
optična priprava za projiciranje besedila, podob na prosojnici na projekcijsko platno, steno: uporabljati grafoskop; prenosni grafoskop; Malce starejši se še spominjajo grafoskopov, na katere je učitelj polagal prosojnice in jih projiciral na steno E = hrv., srb. grȁfoskop iz gr. gráphō 'pišem, slikam' + gr. skopéō 'opazujem, gledam'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

grebátor -ja m, člov. (ȃ) ekspr.
kdor si zelo prizadeva doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: velik grebator; Sistem točkovanja in pomanjkanje solidarnosti je razlog, da vzgajamo otroke v grebatorje E ← hrv., srb. grèbātor iz ↑grêbsti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

grêbsti se grêbem se nedov. (é) ekspr.
zelo si prizadevati doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: grebsti se za vsak evro; Politiki bi se lahko nehali grebsti zgolj za moč in za lastne koristi in začeli delovati v dobro vseh ljudi E ← hrv., srb. grèpsti se iz (↑)grêbsti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gríckati -am nedov. (ȋ)
1. ekspr. narahlo gristi; grizljatiSSKJ: Mladi belgijski ovčarji, tako kot večina ovčarjev, radi grickajo, ščipajo, zlasti roke in noge premikajočih se ljudi
2. jesti prigrizke, zlasti nezdrave, navadno med rednimi, glavnimi obroki: grickati kokice; Tako najstniki kot odrasli se premalo gibamo, izpuščamo zajtrk in druge obroke, grickamo zvečer pred televizorjem in se lotevamo čudežnih diet E ← hrv., srb. grȉckati iz (↑)grísti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gumenják -a m (á)
napihljiv gumijast čoln: manjši gumenjak; vojaški gumenjak; Pred Gradežem je italijanska obalna straža reševala gumenjak z osmimi ljudmi, ki so ostali na morju, ker se jim je pokvaril motor E ← hrv., srb. gumènjāk iz (↑)gúma

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hadezêjevec -vca m, člov. (ȇ)
član, pristaš stranke Hrvaška demokratska skupnost: nekdanji hadezejevec; V koaliciji s hadezejevci sta le dve obrobni desnosredinski stranki, zato je njihov obstoj na oblasti odvisen od glasov stranke upokojencev in treh poslancev srbske manjšine E po hrv. kratici HDZ za H(rvatska) d(emokratska) z(ajednica) 'Hrvaška demokratska skupnost'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hčíSSKJ hčére ž (ȋ ẹ̑)
vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne in ostane z njo povezana še naprej: Delavke trdijo, da matična družba ni spoštovala zakona o finančnem poslovanju podjetij in da je bil stečaj hčere v Dobovi zrežiran E = stcslov. dъšti, hrv., srb. kćî, češ. dcera, rus. dóčь < slovan. *dъt'i = litov. duktė̃, stind. duhitár-, gr. thygátēr, got. daúhtar < ide. *dhugh2tḗr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

helidróm -a in heliodróm -a [helijodrom] m (ọ̑)
označena ploščad za vzletanje in pristajanje helikopterjev; heliport: Zaradi slabega vremena s svojim helikopterjem ni mogel pristati na običajnem helidromu | Bolnišnica bo kmalu obnovila tudi heliodrom, jeseni pa odprla nove prostore otroškega oddelka E = hrv. hèlidrom iz (↑)heli(kópter) + (↑)(aero)dróm

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hómič -a m, člov. (ọ̑) slabš.
gej, homoseksualec; pederSSKJ, buzi, toplovodar: Kaj naj storim, če me opravljajo, da sem homič? E ← hrv. hȍmić iz (↑)homoseksuálec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

japánka -e ž (ȃ) nav. mn.
obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi prst; japonkaSSKJ: Prijateljici na obisku sem obljubila kavo v bližnjem zalivu, ker nisem vedela, ali se je pripravljena v japankah podati na dolgo požgano pot ob morju E ← hrv., srb. jàpānka iz Jápān 'Japonska'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

júgovič -a m, člov. (ȗ) slabš.
pripadnik katerega koli naroda nekdanje Jugoslavije, razen Slovencev: Natakar – mi je prav vseeno, če ni bil naš, ampak jugovič – je prišel čez deset minut vprašat, kaj bom pil E ← hrv., srb. jȕgović, hipokoristik od hrv. Jugoslàvēn, srb. Jugoslòvēn

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kafìč -íča m (ȉ í) pog.
gostinski lokal, kjer se streže s pijačami in slaščicami; kavarnaSSKJ, kafeterija: posedati po kafičih; Ko sediš v kafiču ob cesti in opazuješ ljudi, ki hodijo mimo in jih ne poznaš, te eni zanimajo, drugi pa ne E ← hrv., srb. kàfīć iz kàfē ← frc. café '(manjša) kavarna'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

klepètSSKJ -éta in -êta m (ȅ ẹ́; é)
sinhrona komunikacija med uporabniki interneta; chat, chatanje, klepetanje: spletni klepet; Otroci in mladostniki so dejavni in navdušeni uporabniki informacijskih in komunikacijskih tehnologij za klepet in izmenjavo osebnih informacij E = hrv., srb. klȅpēt 'šum, ropot', češ. klepot 'zamolko stokanje' < pslov. *klepetъ iz onomatopeje *klep

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kôkica -e ž (ȏ) nav. mn., pog.
razpočeno in napihnjeno zrno koruze pokovke; pokovka (2), popkorn (1): Kokice so hitra hrana, ki jo zobaš ob gledanju lahkotnih zgodbic E ← hrv., srb. kòkica iz (↑)kóka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

koláčSSKJ -a m (á)
finančni delež, odmerjen za določeno področje delovanja: finančni kolač; oglaševalski kolač; proračunski kolač; Po prvotnih načrtih bi od 21 začetnih milijard dolarjev morali za obnovo električnega omrežja nameniti največji del kolača, kar 5,56 milijarde dolarjev E = cslov. kolačь, hrv. in srb. kòlāč < pslov. *kolačь iz (↑)koló

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

krímič -a m (ȋ) pog.
literarno delo ali filmska upodobitev iz življenja in delovanja kriminalcev in kriminalistov; kriminalkaSSKJ: francoski krimič; Videti je, da mi bodo večino večerov, sicer namenjenih študiju pobrali krimiči na televiziji E ← hrv., srb. krȉmić, skrajšano iz krȉminālnī ròmān

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

krpára -e ž (ȃ)
preproga ali tekač iz krp: Tudi letos bomo zbirali stare brisače, krpare, odeje, manjše preproge, skratka kar koli, kar lahko pogrnemo po tleh, da kužkov v zavetišču ne bo zeblo E ← hrv., srb. kr̀para iz (↑)kŕpa

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kúnaSSKJ -e ž (ū) od leta 1994
denarna enota Republike Hrvaške: hrvaška kuna; Na deviznem trgu je kuna minuli teden ponovno rahlo zrasla E ← hrv. kúna iz (↑)kúna1 , domnevno zaradi nekdanjega plačevanja s krznom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lèvSSKJ lêva m, člov. (ȅ ē)
kdor je rojen v astrološkem znamenju leva: Vam, levom, ne bo prav nič všeč, da se boste morali podrejati pravilom in avtoriteti drugega E = hrv., srb. lȁv, rus. lév, češ. lev, stcslov. *lьvъ < slovan. *lьvъ ← germ. ← gr. léōn, semitskega izvora

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

léviSSKJ -a -o prid. (ẹ́) pog.
nepomemben: Izbor miss Evrope vendarle ni neko levo tekmovanje, temveč ugledna prireditev E = hrv. lijȇvī, srb. lȇvī, rus. lévyj, češ. levý, stcslov. lěvъ < pslov. *lěvъ = lat. laevus, gr. laiós < ide. *lai̯u̯o-

léva pošévnica -e -e ž (ẹ́, ẹ̑)
grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v levo: Leva poševnica se uporablja zlasti v računalništvu v programskih jezikih, kjer na koncu določene vrstice označi, da napis v naslednji vrstici dejansko sodi v nadaljevanje prve vrstice

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lisícaSSKJ -e ž (í) nav. mn.
naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo: natakniti lisice; sneti lisice; Ljubljanski redarji so po uradni uvedbi lisic v dveh dneh priklenili 22 vozil E = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ 'lisjak'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

máčkaSSKJ -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
spolno privlačna ženska: Je izredno fotogenična in še dobra mačka E = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mêhkiSSKJ -a -o prid. (é)
ki ima blažji, postopni učinek: mehki dejavniki; mehki zagon elektromotorjev; Mehki terorizem mora imeti odmevni prostor E = stcslov. mękъkъ, hrv., srb. mȅk, rus. mjágkij, češ. měkký < slovan. *mękъkъ iz ide. *menHk- 'tlačiti, stiskati, tolči'

mêhka dróga -e -e ž (é, ọ́)
mamilo, ki navadno ne povzroča odvisnosti: Zakon vsebuje jasno ločnico med trdimi in mehkimi drogami

mêhka pornografíja -e -e ž (é, ȋ)
pornografija, za katero so značilni manj nazorni prikazi golih teles: Nov erotični mesečnik je izdalo založniško podjetje, ki izdaja mehko pornografijo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

méšatiSSKJ -am nedov. (ẹ́) pog.
združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto; miksati: Opazoval je DJ-e, kako mešajo glasbo ter dvigajo in spuščajo vznemirjenje v klubu E = cslov. měšati, hrv. mijéšati, srb. méšati, rus. mešátь, češ. měšat < slovan. *měs’ati iz (↑)mesíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nàj…SSKJ náj…SSKJ predpona v sestavljenkah (ȁ; ȃ)
za izražanje najvišje stopnje zaželene lastnosti, kakovosti tega, kar je pomen osnovne besede: najkulturnik; Britanska prestolnica je že sicer noro živahno, bleščeče in sploh najmesto, pred božičem pa je dogajanje še bolj razgibano – glej tudi naj E = stcslov. nai-, hrv., srb., nar. rus., češ. naj- iz (↑)na + pslov. členek *i

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nárkič -a m, člov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kdor je zasvojen z mamili; mamilarSSKJ, narkomanSSKJ, drogeraš, drogiranec, džanki, fiksar, mamilaš, zadrogiranec: Sredi dneva mi je narkič vlomil v avto, seveda tako, da mi je razsul steklo na levih vratih E ← hrv., srb. narkić iz (↑)narkomán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ôknoSSKJ -a s (ó)
omejen del računalniškega ekrana za prikazovanje programov, datotek: odpreti okno; pogovorno okno v katerem uporabnik programu posreduje podatke; okno brskalnika; Na zaslonu lahko prikazujemo slike tudi iz več virov hkrati, in sicer tako, da so ti razporejeni v štiri enako velike dele, ali pa večji del slike zasede glavno okno E = cslov. okno, hrv., srb. òkno, rus. oknó, češ. okno < pslov. *okъno iz ide. *h3oku̯- 'gledati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

òpaSSKJ medm. (ȍ)
izraža začudenje: Mislili smo si, opa, tukaj nas ljudje poznajo E ← hrv., srb. ȍpa iz (↑)hòp

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

oródjeSSKJ -a s (ọ̑)
program, ki omogoča izvajanje računalniških operacij, navadno ustvarjanje, prirejanje kakega drugega programa: Novo orodje je namenjeno pretežno profesionalnim oblikovalcem: proizvajalcem posebnih učinkov za filme, razvijalcem iger E = cslov. orǫdije, hrv., srb. òrūđe 'orodje', stčeš. orudí < pslov. *orǫdьje, morda k (↑)réd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ôvenSSKJ ôvna m, člov. (ó)
kdor je rojen v astrološkem znamenju ovna: Ovni premorejo neizčrpen vir energije in strasti pri vsem, kar počnejo E = stcslov. ovьnъ, hrv., srb. òvan < pslov. *ovьnъ = litov. ãvinas iz ide. *h2ou̯ino- 'pripadajoč ovci' k *h2ou̯i- 'ovca'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

paničáriti -im nedov. (á ȃ) pog.
razburjati se po nepotrebnem in s tem zapletati stvari: Pred tremi dnevi sem se odločil, da nekaj časa še ne bom paničaril zaradi tega, ker nisem prejel potrdila o nekaznovanju v matični državi E ← hrv., srb. paničáriti iz (↑)pánika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

papirologíja -e ž (ȋ) ekspr.
odvečna administracija in dokumentacija v zvezi s čim: Prav neprijazna zakonodaja in gora papirologije naj bi mnoge odvračala od oddajanja sob turistom E = hrv., srb. papirològija, polj. papierologia iz (↑)papír + gr. -logía iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pásicaSSKJ -e ž (ȃ)
oglas v tiskanem ali elektronskem mediju, navadno na stalnem mestu v obliki majhnega pravokotnika: oglasna pasica; reklamna pasica; Velikokrat se dogovorijo s podjetji tudi za brezplačno izmenjavo pasic na internetnih straneh, saj vsa podjetja v tem vidijo prednosti E ← hrv., srb. pȁsica, prvotno 'trak', iz (↑)pás

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pêčiSSKJ pêčem nedov. (é)
lasersko zapisovati digitalne podatke na CD ali DVD: peči DVD-je in CD-je; Uporabniki vse noči pobirajo razne preizkusne programe in glasbene datoteke in jih nato pečejo na CD-je E = hrv., srb. pèći, rus. péčь, češ. péci, stcslov. pešti < pslov. *pet'i iz ide. korena *peku̯- 'kuhati, peči'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pípniti -em dov. (í ȋ) pog.
dotakniti se: Nič nisem zahteval od njega, nisem bil z njimi ob prevzemu denarja zvečer, niti pipnil ga nisem E ← hrv., srb. pȉpnuti iz (↑)pípati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pízditi -im nedov. (ī ȋ) vulg.
jeziti se, razburjati se in navadno grobo, glasno preklinjati: pizditi čez vse; Gledalci v foteljih pred tevejem pizdijo zaradi sodniških slepomišenj in poznavalsko grmijo nad sfiženimi predložki
// zelo grobo, glasno zmerjati, oštevati: V ekipi smo se zmenili, da bomo drug o drugem govorili brutalno resnico, da bomo pizdili drug na drugega, ker sicer dokumentarec ne bo zanimiv E ← hrv., srb. pízditi iz (↑)pízda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pórnič -a m (ọ̑) pog.
pornografski film: snemati pornič; amaterski pornič; Prizor s poljubljanjem je standard tako v mehkih kot v trdih porničih E ← hrv., srb. pȍrnić iz pórnofílm

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prijázenSSKJ -zna -o prid. (á ā á)
1. ki čemu ne škoduje: Propagira in spodbuja se energetsko varčna in ekološko prijazna tehnologija
2. ki deluje ugodno, nemoteče: Odličen bazen, urejeno okolje, prijazen hotel in gostoljubnost so pripomogli k polnemu zadovoljstvu
3. ki je lahko obvladljiv: prijazen sistem obveščanja; Temeljni namen vodnika po informacijskih virih je zagotoviti praktičen in uporabnikom prijazen pregled informacijskih virov o pravnem in gospodarskem sistemu E = hrv., srb. prȉjāzan < pslov. *prijaznъ iz (↑)príjati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

prôstiSSKJ -a -o prid. (ó)
ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; Izraz prosto programje pomeni, da lahko program presnemavate, ga delite s prijatelji in ga spreminjate E = stcslov. prostъ 'preprost, enostaven, kmečki', hrv., srb. prȍst, rus. prostój 'preprost, enostaven', češ. prostý < pslov. *prostъ 'prost, svoboden, nesestavljen' < ide. *prosth2o- iz (↑)pro... + (↑)státi1

prôsti dostòp -ega -ópa m (ó, ȍ ọ́)
odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv: Praksa prostega dostopa se v svetu udejanja šele zadnji desetletji z dostopnostjo znanstvenih vsebin na spletu

prôsto plézanje -ega -a s (ó, ẹ̑)
plezanje, pri katerem se tehnični pripomočki uporabljajo samo za varovanje: prosto plezanje po skalah ali umetni steni; tečaj prostega plezanja; Prosto plezanje v bistvu pomeni, da napreduješ po steni tako, da uporabljaš samo svoje telo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

radodájen -jna -o prid. (ā) ekspr., navadno v ženskem spolu
ki z lahkoto, rad privoli v spolni odnos: Tale deklina je hudo radodajna E = hrv., srb. radòdājan, slovaš. radodajný iz (↑)ràd + (↑)dáti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

radodájka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki z lahkoto, rada privoli v spolni odnos: biti radodajka; Ves denar bo pognal za cenene radodajke E = hrv., srb. radòdājka, univerbizirano iz radodájna žénska

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ràkSSKJ ráka m, člov. (ȁ á)
kdor je rojen v astrološkem znamenju raka: Sem rak in sem emotiven E = cslov. rakъ, hrv., srb. rȁk, rus. rák, češ. rak < pslov. *rakъ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ríbaSSKJ -e ž, člov. (í)
kdor je rojen v astrološkem znamenju rib: Ribe so sanjave, idealistične, odločno optimistične in skoraj nadnaravno intuitivne E = stcslov. ryba, hrv., srb. rȉba, rus. rýba, češ. rýba < pslov. *ryba, morda sorodno s stind. vār- 'voda'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

séntiš1 -a m (ẹ̑) pog.
sentimentalna popevka: Na albumu seveda ne manjka njihova predelava klasike sentišev E ← hrv., srb. sèntīš iz (↑)sentimentálen

séntiš2 -- v prid. rabi
V punkerskih sedemdesetih so bendi namesto počasnih, sentiš pesmi igrali reggae

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sméško -a m, živ. (ẹ̑)
simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih; emotikon, smajli: Nekaj časa sem potreboval, da sem dojel pomen tistega smeška na koncu sporočila E = hrv. smjȅško iz (↑)sméh

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

smôtan -a -o prid. (ō) pog.
1. ki komu ni pogodu: smotana frizura; Joj, kako si smotan!
2. neprijeten, zoprn, težek: Učenje slovenščine se mi ne zdi težko, le dvojina je precej smotana E ← hrv., srb. smȍtān, prvotno 'zamotan', iz smòtati 'zamotati' iz (↑)mótati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

snajperíst -a m, člov. (ȋ) pog.
kdor je posebej izurjen za streljanje z ostrostrelsko puško; ostrostrelecSSKJ, snajper: Kaj neki so mislili, čutili snajperisti, ko so cele dneve prežali na nemočne žrtve? E ← hrv., srb. snajpèrist iz ↑snájper

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

stampédo -a m (ẹ̑)
1. nenadzorovano masovno, hitro premikanje ljudi, večjih živali v isto smer: preživeti stampedo; žrtev stampeda; Za popolno blamažo so poskrbeli razjarjeni domači navijači, ki so jih policisti komajda zadržali pred stampedom
2. ekspr. nenadzorovana, navadno hitra sprememba česa: Evforičnih borznih stampedov smo imeli v časih tržnega gospodarstva že kar nekaj E ← hrv., srb. stampȇdo ← agl. stampede ← špan. estampida 'divji, brezglavi beg črede' iz estamper 'stiskati, pritiskati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

stég -a m (ẹ̑)
skavtski rod: Skavt postaneš tako, da se priključiš svoji lokalni enoti, svojemu stegu ali skavtski skupini E ← hrv. stijȇg, prvotno 'zastava, drog', < pslov. *stěgъ

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

stenícaSSKJ -e ž (í)
prisluškovalna naprava, skrita navadno v steni: Posebno pozornost so pred vselitvijo namenili varnostnim ukrepom, da bi preprečili nameščanje stenic E = cslov. stěnica, hrv. stjènica, stčeš. stěnice < pslov. *stěnьnica iz (↑)sténa

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

stránSSKJ -í ž (ȃ ȋ)
slika, zapis na zaslonu elektronske naprave: Program si zapomni zadnjo prebrano stran in nas ob vnovičnem zagonu postavi na mesto, kjer smo nehali brati E = nar. hrv. strȃn < pslov. *stornь < ide. *storh3ni- iz korena *sterh3- 'razprostreti, razširiti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

tetováža -e ž (ȃ)
neizbrisna podoba, znak na koži, ki nastane s tetoviranjem; tatu (1): Elegantna, privlačna in zadovoljna se je nasmihala fotografom in ponosno kazala novo tetovažo E ← hrv., srb. tetováža ← frc. tatouage iz ↑tatú

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

težítiSSKJ -ím nedov. (ī í) pog.
z nezadovoljnim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje zahteve, občutja povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo; sitnaritiSSKJ, biti nadleženSSKJ: težiti s svojimi vprašanji; Kar naprej je silila vame, preklinjala in mi težila E = cslov. tęžiti 'biti nadležen', hrv., srb. téžiti 'stremeti', ukr. tjažýty 'obremenjevati', češ. tížiti 'stiskati, tlačiti, mučiti' < pslov. *tęžiti 'biti težek' iz *tęgъ 'težek'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

tolmáčSSKJ -a m (á)
računalniški program, ki ukaze v izvorni kodi ali psevdokodi sproti pretvarja v enega ali več ukazov v strojnem jeziku in sproža njihovo izvajanje; interpreter: tolmač za skriptni jezik; V skriptni kodi lahko poljubno mešamo podatkovne tipe v izrazih, tolmač pa jih samodejno pretvarja E = hrv., srb. tùmāč, rus. tolmáč, stčeš. tlumač < pslov. *tъlmačь

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

totálka prisl. (ȃ) pog.
izraža odsotnost kakršne koli omejitve; popolnomaSSKJ: Rekel je, da je totalka zasvojen in da nima druge izbire, kot da gre na metadon E ← hrv. totálka, univerbizirano iz tȍtālna štȅta 'totalna škoda'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

trávaSSKJ -e ž (á) pog.
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, gandža (1), kanabis (1): Origano so vam z vrta pokradli mulci, ker so mislili, da je trava
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, gandža (2), kanabis (2): Mati je vedela, da kadi travo in da si je našel problematično družbo E = stcslov. trava, hrv., srb. tráva, rus. travá, češ. tráva < pslov. *trava

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

túrbofólk1 -a in túrbo fólk -- -a m (ȗ-ọ̑)
zvrst glasbe, ki je nastala v Srbiji kot zmes popularne, ljudske in plesne glasbe: Turbofolk pomeni balkanski melos, okrašen z zavijajočimi vokali, ritmi, pobranimi z vseh mogočih strani E ← hrv., srb. tȕrbofȍlk iz ↑túrbo… + ↑fólk

túrbofólk2 -- v prid. rabi
turbofolk pevka; Turbofolk glasba pri nas ni več aktualna le zaradi zvezdnikov iz bivše Jugoslavije – v turbo vode je zaneslo tudi nekatere že uveljavljene slovenske glasbenike

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

udbáš -a m, člov. (á) pog.
pripadnik nekdanje jugoslovanske tajne policije Udbe: Obtožujejo ga, da je udbaš E ← hrv., srb. ùdbāš, tvor. od (↑)údba

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

uživáncija -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
to, da se močno uživa: čista uživancija; Profitno gospodarstvo nam je vsililo že toliko umetnih potreb, da skoraj ne vemo več, kaj je najboljša uživancija E ← hrv., srb. uživàncija, tvor. od (↑)užívati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

váljda členek (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. izraža samoumevnost trditve: Gospod predsednik, samo pet minut imam in samo na pet minut sem omejen, valjda vem, o čem govorim
2. izraža soglasje, pritrditev brez pridržka: A si prišel s kolesom? Ja, valjda E ← hrv., srb. vàljda iz vàljati 'veljati' + (↑)da

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zajebáncija -e ž (á) vulg.
1. draženje, norčevanje; zafrkancijaSSKJ: ne dovoliti si zajebancije na svoj račun; Ne bi bilo prvič, da bi požrl zajebancijo tistega zoprnega tipa
2. neresno, šaljivo dejanje ali ravnanje: konec zajebancije; Če drugi nočejo, bova midva naredila kakšno zajebancijo za ljudi, če ne drugega, bova plesala na kamionu E ← hrv., srb. zajebàncija iz (↑)zajébati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zamŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ)
1. ustaviti videoposnetek tako, da se prikaže negibljiva slika: Gledalec lahko z digitalnim videorekorderjem zamrzne sliko živega prenosa ali preklopi na upočasnjeno gibanje
2. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzniti: Program za šumnike deluje le napol – znake sicer lepo prikazuje, vendar je zelo verjetno, da bo računalnik zamrznil E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zêzati -am nedov. (ȇ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. dražiti koga, norčevati se iz koga: V kantini igrajo karte in zezajo natakarice
2. namerno povzročati komu neprijetnosti, težave: Nazaj grede nas vedno zezajo na carini E ← hrv., srb. zȅzati, prvotno 'premikati, tresti', = slovensko nar. zẹ́zati 'migati' < pslov. *zęzati k *zęt'i 'korakati' < ide. *g'hengh

zêzati se -am se nedov. (ȇ)
1. šaliti se, norčevati se: Postopali so pred trgovino in se zezali
2. mučiti se, truditi se: Že kar nekaj časa se zeza s svojim računalnikom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zmŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ) pog.
priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zamrzniti (2): Med izvajanjem makra je računalnik zmrznil in pomagal je le še vnovični zagon računalnika E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

žížula -e ž (ȋ)
sredozemsko drevo s svetlozelenimi suličastimi usnjatimi listi ali njegov jajčast koščičasti sad rdeče barve; kitajski datelj: sadika žižule; Zaradi velike vsebnosti vitamina C poznavalci žižul njihovo uživanje priporočajo pri prehladih ali celo pri nespečnosti E = hrv. žȉžula ← ben. it. zizzola = it. giùggiolo ← lat. zizyphu(m) ← gr. zízyphon

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

žôlnaSSKJ -e [žou̯na] ž (ó)
naprava, ki z oddajanjem ali s sprejemanjem radijskih signalov omogoča določanje položaja zasutega, ki jo nosi, v snežnem plazu: lavinska žolna; plazovna žolna; Žolna je za vsakogar, ki se pozimi giblje v gorah, življenjsko pomembna E = hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna, cslov. žlъna < pslov. *žьlna < ide. *ghl̥nah2 iz *ghl̥no- 'zelen, rumen'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

žúrka -e ž (ȗ)
1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte
2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj
3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko
4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.