humanístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija;
humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture // ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazijahumanístično prisl.: humanistično izobražen človek
humaníst -a m (ȋ) - 1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov
- 2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist
- 3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti
// star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov
nravoslóvje -a s (ọ̑) filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; etika: ta vprašanja obravnava nravoslovje
// s prilastkom načela o dobrem in zlem: humanistično, krščansko nravoslovje; v teh besedah je izraženo vse nravoslovje tedanje dobe