eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija] postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje
ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati
anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran] pri katerem so osebni podatki odstranjeni, zabrisani, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje] postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija
ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati] odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen
fluíden fluídna fluídno pridevnik [fluídən] 1. ki je nestalen, se spreminja ali je težje opredeljiv
2. ki je eleganten, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev
STALNE ZVEZE: fluidna tehnika ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. fluid v pomenu ‛nestalen, spremenljiv’, glej ↑fluid
ínterspôlnost ínterspôlnosti samostalnik ženskega spola [ínterspôlnost] stanje koga, da mu glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ob rojstvu ni bilo mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: interseksualnost
ETIMOLOGIJA: ↑interspolni
kvír kvíra; in queer samostalnik moškega spola [kvír] 1. skupek, celota teoretskih spoznanj in družbenopolitičnih načel o spolni usmerjenosti, ki ni heteroseksualna, in spolni identiteti, ki se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu
2. kot pridevnik ki je v zvezi z osebo, katere spolna usmerjenost ni heteroseksualna ali katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: kvirovski
ETIMOLOGIJA: ↑queer
kvírovski kvírovska kvírovsko; in queerovski pridevnik [kvírou̯ski] ki je v zvezi z osebo, katere spolna usmerjenost ni heteroseksualna ali katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: kvir
ETIMOLOGIJA: ↑kvir
LGBT LGBT samostalnik moškega spola [lə̀gəbətə̀] 1. skupnost oseb, katerih spolna usmerjenost ni heteroseksualna, katerih spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu, ali ki jim glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ob rojstvu ni bilo mogoče pripisati ženskega ali moškega spola
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. LGBT, kratice za l(esbian), g(ay), b(isexual), and t(ransgender) ‛lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe’
personalizácija personalizácije samostalnik ženskega spola [personalizácija] 1. prilagoditev, izdelava česa takó, da ustreza potrebam, željam posameznika, določenega uporabnika1.1. postopek, pri katerem se vnaprej pripravljene dokumente, kartice, vstopnice zapolni z osebnimi podatki posameznika, določenega uporabnika
2. delovanje, proces, pri katerem se izpostavlja identiteta, pomen, vpliv posameznika pri čem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Personalisation, angl. personalisation, frc. personnalisation, iz ↑personalizirati
queer queera; in kvír samostalnik moškega spola [kvír] 1. skupek, celota teoretskih spoznanj in družbenopolitičnih načel o spolni usmerjenosti, ki ni heteroseksualna, in spolni identiteti, ki se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu
2. kot pridevnik ki je v zvezi z osebo, katere spolna usmerjenost ni heteroseksualna ali katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: kvirovski
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. queer, prvotno ‛čuden, svojevrsten’
queerovski queerovska queerovsko; in kvírovski pridevnik [kvírou̯ski] ki je v zvezi z osebo, katere spolna usmerjenost ni heteroseksualna ali katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: kvir
ETIMOLOGIJA: ↑queer
tránsseksuálec tránsseksuálca samostalnik moškega spola [tráns̄eksuáləc] oseba, katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: transspolni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. transsexual iz lat. trans ‛prek, čez, onkraj’ + ↑seksualen
tránsseksuálka tránsseksuálke samostalnik ženskega spola [tráns̄eksuálka] ženska, katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu
ETIMOLOGIJA: ↑transseksualec
tránsseksuálni tránsseksuálna tránsseksuálno pridevnik [tráns̄eksuálni] ki je v zvezi z osebo, katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: transspolni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. transsexual iz lat. trans ‛prek, čez, onkraj’ + ↑seksualen
tránsseksuálnost tránsseksuálnosti samostalnik ženskega spola [tráns̄eksuálnost] stanje, občutje koga, da se njegova spolna identiteta ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: transspolnost
ETIMOLOGIJA: ↑transseksualni
tránsspôlni tránsspôlna tránsspôlno pridevnik [tráns̄pôlni] 1. ki je v zvezi z osebo, katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: transseksualni
2. kot samostalnik v obliki transspolni, transspolna oseba, katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: transseksualec
ETIMOLOGIJA: lat. trans ‛prek, čez, onkraj’ + ↑spolni
tránsspôlnost tránsspôlnosti samostalnik ženskega spola [tráns̄pôlnost] stanje, občutje koga, da se njegova spolna identiteta ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: transseksualnost
ETIMOLOGIJA: ↑transspolni
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
identitéta -e ž (ẹ̑) pravn. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi, znaki, istovetnost: dokazal je svojo identiteto;
ugotoviti identiteto z osebno izkaznico / sumljiva identiteta // knjiž. identičnost: identiteta med zavestjo in resnico
♦ filoz. dialektična identiteta ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi; nauk o identiteti identitetna filozofija; mat. identiteta identična enačba
identitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na identiteto: identitetni dokazi / identitetni znak
♦ filoz. identitetna filozofija filozofija, ki trdi, da so vsa nasprotja v bistvu identična; pravn. identitetna priča priča, s katero se dožene identiteta
klíc -a m (ȋ) 1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime: zaslišal je očetov klic / njegov klic se je razlegal daleč naokoli klicanje / glasni klici / vola sta razumela oračeve klice; pren., ekspr. sledil je notranjemu klicu // oglašanje, petje: petelinji klic; klici škrjancev // nav. mn. glasno govorjenje, vpitje: klici so kmalu utihnili / slišali so se jezni, veseli klici / ekspr. klici odobravanja 2. poskus vzpostavitve zveze s kom z napravo, navadno telefonom, ali računalniškim programom za prenašanje govora na daljavo: dobiti, prejeti telefonski klic;
preveriti sporočila in neodgovorjene klice na mobilnem telefonu;
odgovoriti, oglasiti se na klic;
klici na različne številke v mobilnem, stacionarnem omrežju;
številka, tipka za klic / anonimni klic pri katerem identiteta, številka klicatelja ni znana; dohodni klic na telefonsko številko imetnika telefonskega aparata; odhodni klic s telefonske številke imetnika telefonskega aparata// pogovor, ki sledi vzpostavitvi take zveze: klic je trajal deset minut; znižati cene mednarodnih klicev; brezplačni klic; tarife za minuto klica 3. glasno izražena želja, zahteva poa) prisotnosti: klic domov / klic v sili / klic mački / na njegov klic so vsi prihiteli b) kaki dejavnosti: klici na pomoč;
zaslišal je klic k večerji / ekspr. klic k orožju, pripravljenosti / klic vprežni živini / ekspr. klic sirene, trobente // ekspr., v zvezi s po velika potreba, želja: klic po aktualnosti in sodobnosti v umetnosti / vse tri pesnitve so glasen klic po svobodi 4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: hotel je zadušiti klic ljubezni;
oglaša se klic vesti / klic pomladi
♦ lov. lov na klic lov, pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad
klicátelj -a m (ȃ)
kdor kliče po telefonu: identiteta, številka klicatelja; pogovor s klicateljem / anonimni klicatelj čigar identiteta, številka ni znana
pósttítovski in pòsttítovski -a -o prid. (ọ̑-ȋ; ȍ-ȋ)
nanašajoč se na čas po Titu: posttitovski film; posttitovski nemiri, politiki; posttitovska identiteta; posttitovsko razkrajanje države / posttitovska Jugoslavija
príča -e ž (í) 1. oseba, ki na sodišču pove, kar ve o kom, čem: priče ga obtožujejo;
zapriseči pričo;
zaslišati priče;
soočiti obdolženca s pričami;
nezanesljiva, pristranska priča;
opirati se na izjave, navedbe prič;
stranka in priče;
biti, nastopiti na razpravi kot priča / obremenilna priča 2. kdor je navzoč ob kakem dogodku z namenom, da potrdi njegovo veljavnost: poklicati, prositi koga za pričo;
narediti oporoko pred pričami;
podpisati se kot priča / biti za pričo pri poroki / oporočna priča; (poročna) priča 3. kdor je navzoč ob kakem dogodku: priče so pripovedovale, kar so videle;
v tej samoti se ni bilo bati nobene priče;
imeti priče in dokaze;
ekspr. po besedah še živih prič se je to res zgodilo / vi vsi ste priča, priče, za pričo, da sem mu denar vrnil vi vsi vidite; vi vsi lahko potrdite; biti priča nesreče biti navzoč pri nesreči, videti jo; nehote je bil priča njunemu pogovoru ga je slišal, bil navzoč pri njem; v svojem poklicu je bila priča mnogim družinskim tragedijam je lahko opazovala, spoznala mnoge družinske tragedije4. s prilastkom izraz, znamenje česa: knjiga je zanimiva priča razburkane dobe;
s tem gradom so porušili zadnjo pričo preteklosti;
ekspr. barake, živa priča revščine / tvoja pisma so nam priča, da še nisi pozabil na dom dokaz// kdor kaj potrjuje z življenjem, ravnanjem: biti priča resnice 5. zastar. zgodba, pripoved: spomnil se je očetove priče / verjeti babjim pričam čenčam6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pri priči brez odlašanja, takoj: pri priči se je lotil dela, začel pomagati / pri priči se je streznil / pri tej priči moraš iti takoj (zdaj); pri tisti priči se je vrnil takoj (tedaj)
● publ. že imena igralcev zagotavljajo, da bomo priča odlični predstavi da bo predstava odlična; ekspr. bog mi je priča, da ne lažem izraža podkrepitev trditve; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval; brez priče, brez prič govoriti s kom brez prič ne da bi bil še kdo navzoč; ekspr. brez vsake priče se je hotel posloviti od doma ne da bi ga kdo videl, opazil; ekspr. se bova že srečala brez prič na samem; objel jo je v pričo ljudi vpričo
♦ pravn. identitetna priča s katero se doseže identiteta; kriva priča; kronska priča ki lahko v sodnem ali upravnem postopku odločilno vpliva na izid postopka; rel. Jehovova priča pripadnik verske skupnosti, ki Jezusa Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje; prim. pričo
sámovrednôtenje -a s (ȃ-ȏ)
vrednotenje samega sebe, svojega dela: pozitivno samovrednotenje; različni procesi samovrednotenja; samovrednotenje in identiteta sodobnega človeka sta pogosto povezana s potrošništvom
súbkultúren -rna -o prid. (ȗ-ȗ)
nanašajoč se na subkulturo: subkulturna identiteta; subkulturno gibanje / subkulturna scena
tránsspôlen -lna -o prid. (ȃ-ȏ)
nanašajoč se na osebo, ki je s pomočjo operacije, hormonske terapije spremenila svoj spol ali v govoru uporablja oblike za nasprotni spol: transspolni aktivist; pravice transspolnih ljudi / transspolna identiteta
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
šavrinskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognanašajoč se na pokrajino v slovenski in hrvaški Istri
nanašajoč se na Šavrine in Šavrinke
IZGOVOR: [šau̯rínski]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
identitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) istovetnost; neobč. istost
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
identitéta -e
ž pravn. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi, znaki
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
vlóga Frazemi s sestavino vlóga:
igráti glávno vlógo,
igráti odločílno vlógo,
igráti pomémbno vlógo,
igráti velíko vlógo,
igráti vlógo kóga/čésa,
iméti glávno vlógo,
iméti odločílno vlógo,
iméti pomémbno vlógo,
iméti velíko vlógo,
kdó/kàj ne igrá nobêne vlóge,
odigráti glávno vlógo,
odigráti odločílno vlógo,
odigráti pomémbno vlógo,
odigráti velíko vlógo,
tó ne igrá nobêne vlóge
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
idẹ́ntičen -čna prid.
identitẹ̑ta – glej idẹ́ntičen
rjúha -e ž
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Tulius m osebno lastno ime Tulij: Tulius im. ed. odgovorj (IV, 426) ǀ Urshoh da Tullius im. ed. (III, 334) ǀ Tullius im. ed. ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena (III, 358) → Cicero; identiteta je potrjena z referenco na robu Tull. l. 2. de nat. Deor. (III, 334), tj. De natura deorum.
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ponarejêno zdravílo -ega -a s
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
anonímna príča -e -e ž
dvójna kaznívost -e -i ž
identitéta med obtôžbo in sôdbo -e -- -- -- ž
identitéta nórme -e -- ž
identitéta zahtévka -e -- ž
inkógnito posvojítev -- -tve ž
istovétnost zahtévka -i -- ž
nèznáni lastník -ega -a m
objektívna identitéta obtôžbe in sôdbe -e -e -- -- -- ž
pravíca do anonímnosti -e -- -- ž
prijavítelj -a m
prirejêna identitéta -e -e ž
subjektívna identitéta obtôžbe in sôdbe -e -e -- -- -- ž
vézanost na obtôžbo -i -- -- ž
Terminološki slovar avtomatike
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Pársevalov teorém -ega -a m
Rayleighova identitéta -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
identitéta mésta -e -- ž
mésto -a s
občútek krája -tka -- m
prostórska identitéta -e -e ž
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
identitéta vasí -e -- ž
krajévna identitéta -e -e ž
lokálna identitéta -e -e ž
modernizírana kméčka híša -e -e -e ž
nacionálna identitéta -e -e ž
nacionálna istovétnost -e -i ž
národna identitéta -e -e ž
národna istovétnost -e -i ž
regionálni márketing -ega -a m
vás vasí ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Določna ali nedoločna oblika pridevnika za svojilnim zaimkom
Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki.
Primer:
- Ta človek je moj dober prijatelj.
- Mucek ima svoj poseben način vedenja.
Kakšno pravilo je v veljavi?
Nasprotje od »spleten« je ...?Kaj bi bila ustrezna slovenska beseda za poimenovanje realnosti, ki se ne odvija na spletu; npr. ali je mogoče reči spletne kršitve avtorskih pravic – nespletne kršitve avtorskih pravic?
Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podčrtaja za izražanje »spolne nebinarnosti«Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike?
učitelj/-ica
zdravnik/-nica (/-ica/-ca)
igralec/-lka (/-ka)
Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?
Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem?
učitelj_ica
Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?
Dodatek:
V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.
Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?
- Anja Koletnik, Evan Ana Grm, Eva Gračanin (2016). Pravno priznanje spola v Sloveniji. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra.
- Nina Perger (2016). Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave 32/81. 41--60.
- Ana Hofman (ur.) (2017). Znanost (brez) mladih. Ljubljana: Založba ZRC.
V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše:
urednica -- navedena je ena ženska,
avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor,
recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.
Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!).
Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?
Prevod besede »genderlessness«Imam težavo pri uporabi slovenskih prevodov besed genderless ali genderlessness ali gender-neutral.
Prevod kratice TERFZanima me, kako bi bilo najbolj ustrezno zapisati prevod angleške kratice TERF (trans-exclusionary radical feminist), ki označuje radikalnega feminista oz. feministko, ki iz svojega boja za spolno enakopravnost izključuje transspolne ljudi.
Radikalen in feminist nista problematična, kako pa bi pravopisno ustrezno prevedli trans-exclusionary:
- transizključujoč,
- trans-izključujoč ali
- trans izključujoč?
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Korporativno upravljanje
Za način vodenja podjetij, ki vključuje organizacijske in regulativne ukrepe, se na področju ekonomije pojavljata termina korporativno upravljanje in korporacijsko upravljanje . Zanima me, kateri slovenski termin je ustreznejši?
Tekoča identiteta
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
Število zadetkov: 74