eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
plaménka plaménke samostalnik ženskega spola [plaménka] 1. okrasna zimzelena rastlina s številnimi petdelnimi cvetovi v socvetjih živih barv; primerjaj lat. Phlox
2. riba z raznobarvnimi progami po telesu, izrazitimi deljenimi plavutmi in strupenimi bodicami, ki živi zlasti v odprtih tropskih morjih; primerjaj lat. Pterois
3. ročni gorilnik za spajkanje
STALNE ZVEZE: grozdasta plamenka, iglasta plamenka, latnata plamenka, viseča plamenka ETIMOLOGIJA: ↑plamen
Število zadetkov: 1