Tiskanje

ȁli vez. lat.‛aut, vel, sive, seu’, člen. ‛a’ in prisl. lat.‛valde’

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

bazilisk -a (basilišk, bazilisk) samostalnik moškega spola

kači, zmaju in petelinu podobno mitološko bitje, ki ubija s pogledom; SODOBNA USTREZNICA: bazilisk

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

baziliškov -a -o pridevnik

ki se nanaša na baziliska; SODOBNA USTREZNICA: baziliskov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Beseda »ročina« pri Borisu Pahorju

Pozdravljeni, Boris Pahor v romanu Nekropola uporablja besedo ročina: "A stabsarzt je zamahnil s svojo ročino." (stran 150, MK, Ljubljana, 2008). Iz zapisa razumemo, da naj bi šlo za roko, da je namreč zamahnil z roko, vendar v SSKJ najdemo tudi geslo ročin moškega spola (ročín -a m (ȋ), zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin). Ali naj razumemo, da gre za posebno, morda bolj domačo obliko besede roka (ki je sicer v SSKJ) ni ali gre za snopič listov? Hvaležna bom za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

cijaziti° -im (cijaziti, cjaziti) nedovršni glagol

kdo; koga s silo povzročati, da se kdo hitro, sunkovito premika po podlagi; SODOBNA USTREZNICA: vlačiti

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dávčne obrésti po izráčunu dávčne obvéznosti ali terjátve -ih -i -- -- -- -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dávčne obrésti pred izračúnom dávčne obvéznosti ali terjátve -ih -i -- -- -- -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dežiti -im (dežiti, dažjiti, dažiti, dežjiti°, dižiti) nedovršni glagol

1. brezoseb.; čez koga/kaj padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: deževati

1.1 kaj; koga_tož., na koga obdariti, oskrbeti z dežjem

2. kaj; čez koga, na koga padati, razsipavati se v veliki količini; SODOBNA USTREZNICA: deževati

2.1 biblijsko, kdo/kaj; kaj, čez koga v veliki količini dajati, pošiljati kaj

FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik

1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg

2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg

3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen

3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje

3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa

4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen

5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik

5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere

6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratiti dolg čas

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dolipripraviti -im (doliperpraviti) dovršni glagol

1. kdo; kaj s silo narediti, da kaj, zlasti objekt, razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: porušiti

2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj) narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti

FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dolitlačiti -im nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga_tož., (s čim) delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

2. kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da se kaj kaže, nastopa v čim manjši stopnji; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

FREKVENCA: 70 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dovršiti -im dovršni glagol

1. kdo; kaj, s čim narediti, da se kaj kot celota konča s čim kot svojim zadnjim sestavnim delom; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti

2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati

FREKVENCA: 13 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

dvečiti -im (dvečiti, gvečiti) nedovršni glagol

kdo; kaj, s čim drobiti z zobmi; SODOBNA USTREZNICA: žvečiti, gristi

FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

eli rubín -- -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ili – glej ȁli

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ili vez. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Izvor besede »dobrobit«

Kakšen je izvor besede dobrobit?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Izvor besede »mošenica« in krajevnega imena »Za Mošenico«

Zanima nas etimološki izvor besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja našega krajinskega parka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ledinsko ime »Za Mošenico«

Zanima nas etimologija besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

lȋlək, -lka, (-ləka), m. 1) die abgelegte Schlangenhaut: kačji l., vzhŠt.-Kres; — 2) die weiche Haut des Eies, C.; — 3) feiner Birkenbast, C.; — 4) mieternder Krebs, Mur., Jan., C., Mik.; — 5) die Fledermaus, Hal.-Zora; — 6) die Insectenpuppe, Mur., Mik.; — 7) zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri "bize" nosijo, "Lileke", C.; ptujske Podravljane — imenujejo "Lileke", Pjk. (Črt.); — prim. liliti se; srb. lila, ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija, Vuk; — 8) die abprallende Bewegung eines längs der Wasserfläche geschleuderten flachen Steines, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

matura

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

metóda zóžene lástne céne -e -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Mislim, da slovenski pravopis napačno piše »Hrvaško Zagorje«

Razlaga v pravopisu je, da je Zagorje lastno ime, kar ne drži. Citiram hrvaški pravopis:

Bosanska Posavina riječ Posavina piše se velikim početnim slovom jer i samostalno označuje ime ravnice uz tok rijeke Save, za razliku od višerječnih imena područja Hrvatsko zagorje ili Gorski kotar u kojima se riječi zagorje i kotar ne pišu velikim početnim slovo jer samostalno nisu ime nego opća imenica.

Hrvaško zagorje bi se moralo pisati kot Bela krajina – zagorje z malo začetnico

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

odpráva, razveljavítev ali spremémba odlóčbe po nadzórstveni pravíci -e -tve -- -e -- -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pisna dvojnica: »repešaž« in »repasaž«

Zanima me, kako pravilno zapišemo besedo repesaž/repasaž.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pohve (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., poſtilena, pohve. Verant. [80: Poſtilena, Sattel riemen, Pohvè; gl. Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Dio X., JAZU, Zagreb 1931, 463]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

posébni priméri odpráve, razveljavítve ali spremémbe odlóčbe -ih -ov -- -- -- -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Skrle
Na zagovoru diplomske naloge je prišlo do zadrege pri uporabi terminov skrile oz. skrle . Po SSKJ2 naj bi bila oblika skrile edina knjižna oblika termina za poimenovanje vseh kamnitih kritin, tako tistih na Gorenjskem iz skrilavca kot onih s Krasa, ki so iz debelejših plošč apnenca. Nasprotno pa eden izmed specializiranih slovarjev jasno razlikuje med skrilami , ki so iz skrilavca, in skrlami , ki so iz apnenca. Skril in apnenec namreč nista isto: skril je metamorfna kamnina, medtem ko je apnenec sedimentna. Zaradi SSKJ2 in tudi zaradi mnenja enega od strokovnjakov sem v diplomski nalogi uporabil termin skrile , na zagovoru pa je bil ta termin označen kot napačen, pravilen termin naj bi bil skrle , saj sem pisal o ploščah apnenca, ki so značilne za Kras. Zanima me, katera oblika termina je torej pravilna.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Slovenjenje zemljepisnih imen

Zanima me, kako pravilno zapisati dve zemljepisni imeni: Ivanščica (najvišja planina hrvaškega Zagorja, 1061 m) in Strahinščica (prav tako gora v Zagorju). Ponekod najdem poslovenjen zapis z j-jem (Ivanjščica, Strahinjščica).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

spremémba ali odpráva odlóčbe zaradi uprávnega spôra -e -- -e -- -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

škríl, -íli, f. = skril, Cig., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

zlépa Frazemi s sestavino zlépa:
zlépa ali zgŕda

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.