drevce s, F
11,
amomum, enu maihinu
drévze, kakòr ena divja terta, da en leip dúh;
mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ṡelenim
drevzi. Jer:48;
olusatrum, -tri, enu
drevze, ali ſvibovina, s'perjam ṡèlu enaku;
papyrifer, ut amnis papyrifer, ta tekozha voda, katera takovu
drevze parneſſe, ali naprei dá;
papyrus, -ri, vel Papyrum, -ri, je enu
drevze v'Egypti;
prunus agrestis, dernulovu
drevze;
ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim
drevzi;
rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu inu diſezhe
drevze;
sisara, -ae, ena rèſſa, ali
drevze takú imenovanu;
suber, -ris, je enu
drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi;
viburnum, -ni, dobroleitovina
drevze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
firank m, F
3,
peripetasma, -tis, en
firank, turṡki tebih;
peristroma, -tis, en tebih, en
firank, en Turṡhki tebih;
siparium, -rÿ, taiſti
firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati;
prim. feronk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
grablje ž mn., F
4,
irpices, ena ſorta ṡheleṡnih
grabli, katere imajo doſti ṡoby;
rastrum. rech.
grable [str. 261b ];
rastrum, -tri, grable [str. 283a ];
scaphium, -ÿ, ena matika, ali
grable
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
igrati nedov., F
20,
agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom
ygrá, inu ſe po desheli klati;
alludo, -ere, norzhuvati, ſe ſhaliti,
ygrati;
chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami
ygrá;
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir
ſe ygrá;
choragus, tá kateri
ygrá, ali naprei pleſhe;
citharaedus, kir na ſtrune
ygra, tudi godiz;
colluere, ygrati, norzhuvati, ſe polyvati;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali
ygrati;
cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali
ygrá;
diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar ſe en zhas jenîa, inu ſe ṡupèt
ygrá;
fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri inſtrument
ygrati;
ludo, -re, ygrati;
lusitare, li eno ygró
ygrati;
lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi
ygra;
organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali
ygrajo;
par impar ludere, ygrati, glih ali neglih? glih ali ſodez?
pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam
ygrá;
psallocitharistae, kateri na ſtrune
ygrajo;
scenicus, -ci, kateri v'Comediah
ygrá;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo
ygrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
igravec m, F
5,
ludio, -onis, ludius, -ÿ, kaukler,
ygravez;
lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi ygrá;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty
ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati;
tragicus, -a, -um, kar ṡluṡhi k'eni takovi ygri, en
ygraviz take ygrè;
tragoedus, -di, takeſhne ygrè
ygraviz, katera ima veſſel ṡazhetik, inu ṡhalostni konez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
jezditi nedov., F
9,
adequitare, dojéṡditi, perjésditi, tiá
jéṡditi, okuli
jéṡditi;
circumequitare, objéṡditi, okuli
jéṡditi;
coëquitare, dojéṡditi, ṡraven
jéṡditi;
dromedarius, kateri take hitre ṡvirine imajo, ali
jéṡdio. Isa:60;
equitare, jéṡditi, yṡdariti;
interquitare, v'meis
jéṡditi, na ſrédi
jéṡditi;
praeterequitare, mimú
jeṡditi, mimú derjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kugla ž, F
11,
alter, -alteris, ſvinzhena teẛhka
kugla k'vsdigovanîu;
conglomerare, na en klopek v'kup viti, okroglu délati, kakòr eno
kuglo;
discobolus, tá kateri tako
kuglo mèzhe;
glans, -dis, ṡhelod,
kugla;
glans ferrea, ṡheleṡna
kugla;
glans plumbea, ſvinzhena
kugla;
globus, -bi, kugla;
halter, -ris, ena
kugla k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku pleſhejo;
harpastum, -ti, ena velika
kugla k'ygranîu, ali ṡhoga;
patella, -ae, tudi jabolku,
kugla na koleini;
plumba, -ae, ena ſvinzhena
kugla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
noseč1 del., F
11,
foetifer, breja,
noſſezha;
gerere partum, noſſezha biti;
gravida mulier, ena
noſſezha ṡhena;
gravidare, vbreyti,
noſſezho ſturiti;
graviditas, noſſezha biti, ali noſhnîa eniga poroda;
gravidus, -a, -um, brei,
noſſezh, teṡhák;
malacia, tudi luṡht
noſſezhih ṡhèn;
nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te
noſſezhe ṡhene na porodu;
pica, -ae, tudi teh
noſſezhih ṡhèn preveliki luṡht, ali ṡhela;
praegnans, noſſezha, breja, debèla, napolnîena;
praegnatio, ta noſhnîa ene
noſſezhe ṡhene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
petelinec2 m, F
5,
genista, -ae, petelinzi roṡhe, vinkuṡhtne roṡhe;
iberica, ṡhpanski
pet[e]linzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveitje, s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih;
mirifica, genestra, laṡhki
petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48;
spartarium, -rÿ, kir takeſhna trava, ali
petelinzi raſteo;
spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki
petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
plača ž, F
14,
aes militare, ẛholnerska
plazha;
duplicarÿ milites, tý ṡholnerji, kateri imajo dvei
plazhi;
emereri, ṡaſluṡhiti,
plazho inu lón ſluṡhiti;
emeritum, -ti, ṡaſluṡhena
plazha;
miles stipendarius, ṡholnèr, kateri
plazho ima;
naulum, -li, brodovina,
plazha ṡa prepelanîe, lon te ladje;
pensio, -onis, plazha, ṡhold, zinṡh;
praemium, -mÿ, plazha, lón , obluba, ſhenkenga;
remuneratio, lonanîe, povrazhanîe,
plazha;
salarium, -rÿ, plazha, ṡhold, lón ṡa ſluṡhbó;
solutio, plazha, odvèṡanîe, reṡlozhik, odreſhénîe, reṡlozhik;
stipendarius, -a, -um, kateri ṡhóld, ali ſhtiuro plazhuje: tudi kateri
plazho ima;
stipendium, ṡhóld,
plazha, ṡholnerska
plazha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
plesati nedov., F
17,
choragus, tá kateri ygrá, ali naprei
pleſhe;
choralistria, katera lipú
plèſhe, ali poje;
choreas ducere, pleſſati;
chorentes, tá kateri
pleſhe;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr
ſo pleſſale te ſtare babe;
desaltare, ṡkakati, inu
pleſſati;
funambulus, -li, kateri po ſhtriki hodi, ali ṡkazhe, inu
plèſhe;
halter, -ris, ena kugla k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku
pleſhejo;
hypaethrae ambulationes, veṡhè, ali ganki preṡ ſtrehe, na katerih
ſe plèſhe;
neurobata, -ae, kaukler, kateri na ṡhtriku
pleſhe;
praesultare, naprei
pleſſati, tá ples voditi, raje pelati;
saltare, pleſſati, ṡkakati;
saltator, tá kateri vuzhi
pleſſati;
saltatorius locus, meiſtu, kir
ſe plèſhe, ali kir ſe vuzhè
pleſſati;
schoenobates, -ae, kaukler, kateri na ṡhtriki
plèſhe;
tripudiare, pleſſati, ṡkakajóz
[h] ſe veſſeliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
porod m, F
13,
abórtus, -tus, mertou, negodni, ne ratani
porod;
clostra, -ae, vel clostrum, -tri, tú pervu mléku po
porodi;
colostra, -ae, kolada, tú pervu mléku po
porodi ene ẛhene, ali ṡhivine;
enixus, -us, tú teṡhku lédigovanîe tega
poroda, ali rojenîe;
graviditas, noſſezha biti, ali noſhnîa eniga
poroda;
nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na
porodu;
obstetricare, per
porodu pomagati, babiti;
obstetrix, -cis, baba per
porodu;
pariens, ta katera je na
porodu;
paritudo, tú rojenîe, ta zhas tega
poroda;
partus, -us, porod, kar ſe rody;
tergemini, try v'enim
porodu rojeni;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni
porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rožica ž, F
12,
bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe
roṡhize;
centauria, enu grenku ẛeliszhe, ali
roṡhize, tavṡhent
roṡhize;
chamaepitys, -tyos, dravna roṡha, roshmarinu podobna, divize Marie
roshize, raſteo na zilinah;
flosculus, roṡhiza;
gemmula, tudi ſpomladnîe
roṡhize;
lepton, tavshent
roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe;
mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo
roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48;
polyanthea, -ae, mogiteroſt
[!] teh roṡh, ali
roṡhiz;
polyanthemum, -mi, ṡlatize
roṡhize, ṡeliṡzhe;
polygala, -ae vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe ... ima pereṡza, kakòr lèzha, s'beilimi, ali ardezhimi
roṡhizami;
triſsago, -nis, tá mali ſvetiga Petra kluzh: tudi ene
roṡhize imenovane Vergis meiner nit
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
skakanje s, F
6,
exultatio, veliku veſſelje, dobra vola, od veſſelja
ṡkakanîe;
halter, -ris, ena kugla
k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku pleſhejo;
insultura, ſem ter tám
ṡkakanîe;
saltatio, ṡkakanîe, plèṡ, pleſſanîe;
scintillatio, ſem ter tám yṡker
ṡkakanîe;
tripudium, -dÿ, plèṡ, od veſſeljá
ṡkakanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
svinčen prid., F
10,
alter, alteris, ſvinzhena, teẛhka kugla k'vsdigovanîu;
glans plumbea, ſvinzhena kugla;
halter, -ris, ena kugla k'ṡkakanîu
ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku pleſhejo;
lividus, -a, -um, ṡvinzhene farbe;
molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera ſe is ſvinza déla;
molybditis, ena ſorta
ſvinzhene peine,
ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá grampa;
plumba, -ae, ena
ſvinzhena kugla;
plumbatura, -ae, plumbago, -nis, ſvinzhena ṡhyla;
plumbeus, -a, -um, plumbarius, ſvinzhèn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
težava ž, F
37,
aggravare, pertiskati, obloshiti,
teshavo naloshiti, prevezh naloshiti;
bilibris, dvéh funtou
teṡhava;
ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko
teṡhavo, kakor de bi ga tlazhil;
exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati;
gravari, biti obloṡhen
s'teṡhavo;
nixus, -us, tá
teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na porodu;
onere premi, s'teṡhavo tlazhen biti,
teṡhavo iméti;
onus suscipere, eno
teṡhavo, ali opravilu gori vṡèti;
parturiens, tá katera je v'ti
teṡhavi de rody, ali ima roditi;
peccatorum onus, teṡhava teh gréhou;
pondus, -eris, teṡhava, vaga, teṡhkúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vižarica ž, dictatrix, ena
viṡharza, katera druge viṡha, kai imajo délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vižati nedov., F
13,
dictatrix, ena viṡharza, katera druge
viṡha, kai imajo délati;
dirigere, â dirigo, viṡhati, rovnati, porovnati, voditi;
gerens bella, kateri voiṡkè
viṡha, pela, inu ſe voiṡkuje;
gerere, noſſiti,
viṡhati, ſpraviti;
gubernaculum, -li, Timón, kateri v'barkah od ṡadai
viṡha, kreta, rovna, inu obrazha tó barko;
gubernare, viṡhati, oblaſtovati;
viṡha, visha, mos, regit, ritus;
navicularius, -rÿ, naviculator, tá kateri tó ladjo
viṡha;
praesultor, -oris, naprei pleſſaviz, kateri tá ples vodi, ali
viṡha;
rector temonis, tá kateri v'barki rudu, ali taiſti ṡadnî rép rovná, ali
viṡha;
rectrix, -cis, vladarza, katera
viṡha, ali goſpoduje;
regere, viṡhati, krailovati, ladati, regirati, goſpodovati, rovnati;
tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali
viṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zakrit del., F
6,
diſsimulanter, diſsimulatim, na eno
ṡakrito viṡho, po ṡkrivnim;
dolon, eniga
ṡakritiga mezha paliza;
sica, -ae, ena ſabla, en tolih,
ṡakritu oroṡhje;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo
ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati;
tectus, -a, -um, pokryt,
ṡakryt;
velatus, -a, -um, ṡakryt, ṡakriven;
prim. zakriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zob2 m, F
2,
irpices, ena ſorta ṡheleṡnih grabli, katere imajo doſti
ṡoby;
tridens, -tis, vile s'trémi roglami, triroglate vile, en kramp s'trémi
ṡobmy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
železen prid., F
43,
aegis, -dis, en
ẛheléẛni gvant;
anchora, ẛheléẛna mazhka per barkah;
caſsis, -dis, vel caſsida, ẛheléẛna kappa, zhelada;
decipulum, kletka,
ṡheléṡna liſſiza;
galea, ṡheléṡni klabúk, zhelada;
glans ferrea, ṡheleṡna kugla;
irpices, ena ſorta
ṡheleṡnih grabli, katere imajo doſti ṡoby;
venetus color, plava farba, ali
ṡheléṡna farba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
duh3 m, F
23,
amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres
duha;
amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip
dúh;
aromatizare, leip
dúh od ſebe dajati;
costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga
duhá, kakòr lapuh;
graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga
duhá;
gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak
dúh v'uſtih;
inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd
dúh ſturiti;
inolens, -tis, kar néma obeniga
duhá, nediſezhe, neſmardezhe;
libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga
duhá roṡhe;
mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip
dúh imajo;
nardinus, -a, -um, kar ima
dúh kakòr ſpikanarda;
nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen
dúh;
odor, -ris, dúh, ṡhmah;
odor acidus, kiſſel
dúh;
odoramentum, -ti, en dober
dúh;
odor gravis, en teṡhák ſmardèzh
dúh;
odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh
dúh;
odor suavitatis, dober diſhezhi
dúh;
olere, diſhati,
dúh dajati;
olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali
dúh ima;
resipere, diſhati, en
dúh iméti;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga
duhá;
thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten
dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
komedija ž, F
12,
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa
Comedie; Comedia, tragoedia;
comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro, ali
comedio nareja;
fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali
Comedie;
orchestra, -ae, en muſt, ali gank ſerd plaza k'gledanîu teh
comedÿ, inu ygranîa;
persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni
Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème;
scena, -ae, en perkriti voder ṡa
Comedie;
scenicus, -ci, kateri
v'Comediah ygrá;
scenicus, -a, -um, kar h'tem
Comediam nuza;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali
Comedie, kadar imajo ygrati;
theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa
Comedie;
tragoedia, ena
Comedia, ali ozhitna ygra, katera ima veſſel ṡazhetik, ali en ṡhaloſtni konez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.