AhilPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Ahila imenovalnik tudi Ahiles samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [ahíl] imenovalnik tudi [ahíles], rodilnik [ahíla]
BESEDOTVORJE: Ahilov
ZVEZE: kranjski Ahil
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
AjantPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Ajanta imenovalnik tudi Ajas samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [ajánt] imenovalnik tudi [ájas], rodilnik [ajánta]
BESEDOTVORJE: Ajantov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
AntejPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Anteja imenovalnik tudi Anteus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [antêj], rodilnik [antêja] tudi [ántej] imenovalnik tudi [ánteus], rodilnik [ánteja]
BESEDOTVORJE: Antejev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ArhimedPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Arhimeda imenovalnik tudi Arhimedes samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
starogrški matematik, fizik, izumitelj, geograf in astronom
IZGOVOR: [arhimét] imenovalnik tudi [arhimédes], rodilnik [arhiméda]
BESEDOTVORJE: Arhimedov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
AristotelPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Aristotela imenovalnik tudi Aristoteles samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [aristótel] imenovalnik tudi [aristóteles], rodilnik [aristótela]
BESEDOTVORJE: Aristotelov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ArtemidaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Artemide imenovalnik tudi Artemis samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [artémida] imenovalnik tudi [artémis], rodilnik [artémide]
BESEDOTVORJE: Artemidin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
BakhPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Bakha imenovalnik tudi Bakhos imenovalnik tudi Bakhus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [bák] imenovalnik tudi [bákos] imenovalnik tudi [bákus], rodilnik [báka]
BESEDOTVORJE: Bakhov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Beseda »investirana« v slovarjihS sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bunterč bunterča
samostalnik moškega spolaƀùːntərč
bobek
krogličast vzorec belih bombažnih pletenih dokolenk za tradicionalno nošo
CereraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Cerere imenovalnik tudi Ceres samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
rimska boginja rodovitnosti
IZGOVOR: [cerêra] imenovalnik tudi [cêres], rodilnik [cerêre]
BESEDOTVORJE: Cererin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
cokla cokle
samostalnik ženskega spolacọ́ːkwa
cokla
əna cọ́ːkwa je me páːđwa
u štáːlẹ ƀìəm, đa sa nasìːlẹ cọ́ːkle, jàː, u štáːlẹ
A: sa mẹ́ːlẹ ˈki cọ̀ːkle, ˈni ƀˈlo čìəu̯l’u .. B: ma tùːđẹ za ˈjətẹ u̯ tọ̀ːn, na ˈki u̯ štáːwa [...] A: zaˈto k cọ́ːkle sa samìː narèːđlẹ
m̥ pa tìːsta je šˈwa u̯ vèːs tùːđẹ s cùəklẹ
je šùː s cùəklẹ .. s ta štàːln̥mẹ cùəklẹ
cọ̀ːklẹ sa ƀˈle póːle za palẹ́ːte, pa tìːste n̥čìːsma ˈvəč mẹ́ːlẹ, póː smo mẹ́ːlẹ ˈki škərpẹ̀ːce
[cọ́ːkle sa ƀˈle] z ləsàː spọ́ːđa m̥ pa ˈwən [...] stẹ́ːsane, ˈna .. m̥ pa póːle sa mẹ́ːle .. màːu̯ pẹ́ːte narèːđlẹ .. m̥ pa póːle sa mẹ́ːlẹ [...] lẹ́ːđər čìəs
čevelj čevlja
samostalnik moškega spolačìəu̯l̥
čevelj
čìəu̯l’e sma mẹ̀ːlẹ, polẹ́ːti sma mẹ́ːli [...] ˈki za u̯ nađìəu̯
ta lìəpšẹ čìəu̯l’e ... na za ʍˈsak đèːn
ta ǥròːƀ čìəu̯l’e
ƀəsọ́ːče/níːšče/ta nìːšče čìəu̯l’e
špíːkaste čìəu̯l’e
ta òːxcitne čìəu̯l’e
DafnaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Dafne imenovalnik tudi Dafne samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [dáfna] imenovalnik tudi [dáfne], rodilnik [dáfne]
BESEDOTVORJE: Dafnin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Daljšanje osnove pri sklanjanju samostalnika »val«Zanima me, kako v množini sklanjamo samostalnik val. Je pravilneje valovi ali vali? Lahko uporabljamo oboje? Opažam, da so časopisi pred leti uporabljali tudi krajšo obliko (vali), zadnja leta pa skoraj izključno daljšo (valovi).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
DamoklejPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Damokleja imenovalnik tudi Damokles samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [dámoklej] imenovalnik tudi [dámokles], rodilnik [dámokleja] in [damoklêj], rodilnik [damoklêja]
BESEDOTVORJE: Damoklejev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dan1 [dȃn dnẹ̑va]
samostalnik moškega spoladan
PRIMERJAJ: pred nekaterimi dnevami
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
DanaaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Danae imenovalnik tudi Danae samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [dánaa] imenovalnik tudi [danáe], rodilnik [dánae]
BESEDOTVORJE: Danaiin in Danajin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
DanajaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Danaje imenovalnik tudi Danae samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [danája] imenovalnik tudi [danáe], rodilnik [danáje]
BESEDOTVORJE: Danajin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dar [dȃr darȗ]
samostalnik moškega spoladar, darilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
DedalPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Dedala imenovalnik tudi Dedalos samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [dédal] imenovalnik tudi [dédalos], rodilnik [dédala]
BESEDOTVORJE: Dedalov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
DidonaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Didone imenovalnik tudi Dido samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [didóna] imenovalnik tudi [didó], rodilnik [didóne]
BESEDOTVORJE: Didonin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
DikaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Dike imenovalnik tudi Dike samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [díka] imenovalnik tudi [díke], rodilnik [díke]
BESEDOTVORJE: Dikin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dūri -i ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Dvojna francoska imena tipa »Jean-Paul« in njihovo pregibanje
Zanima me, kako sklanjati dvojna francoska imena tipa Jean-Paul (Sartre), Jean-Luc (Godard) ipd.
Poleg tega me zanima, kje lahko v SP '01 najdem pravilo SP '62, ki v poglavju Tuja lastna imena (Posebnosti v sklanjatvi, str. 63) navaja, da se vezaj pri dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih izpušča, sklanjata pa se obe imeni, ter ali paragraf 428 v SP '01 velja le za primer Rimski-Korsakov ali tudi za omenjena francoska imena oziroma za katere druge primere.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Dvojna imena poklicev
Prosim za odgovor na vprašanje, kako pisati dvojna imena poklicev, če kdo enakovredno opravlja dva poklica, in sicer je lektor in redaktor ali je krovec in klepar.
Ali je mogoč zapis z nestičnim vezajem (lektor - redaktor, krovec - klepar) po zgledu dvojnih zemljepisnih imen ali pa se taka poimenovanja vseeno uvrščajo med primere, kot so človek žaba, ptica pevka, država članica, in je to, kar je prvemu samostalniku dodano, njegov prilastek?
V različnih šifrantih poklicev so ta poimenovanja zapisana zelo neenotno, celo v enem in istem brez vezaja, stičnim ali nestičnim vezajem, npr. vrtnar cvetličar, klepar-krovec, slikopleskar - črkoslikar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ednína edníne samostalnik ženskega spola [ednína] iz jezikoslovja slovnično število, ki označuje eno osebo, stvar, enoto
ETIMOLOGIJA: ↑eden
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Edninski ali množinski osebek
Zanima me, kako bi se pravilno napisal tak (izmišljen in pretiran) primer: Oseba(e), ki ne izpolnjuje(jo) tega/teh pogoja/ev, se napoti(jo) na Ministrstvo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
EratostenPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Eratostena imenovalnik tudi Eratostenes samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet
IZGOVOR: [eratósten] imenovalnik tudi [eratóstenes], rodilnik [eratóstena]
BESEDOTVORJE: Eratostenov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
EridaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Eride imenovalnik tudi Eris samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [êrida] imenovalnik tudi [êris], rodilnik [êride]
BESEDOTVORJE: Eridin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
FavnPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Favna imenovalnik tudi Favnus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [fáu̯n] imenovalnik tudi [fáu̯nus], rodilnik [fáu̯na]
BESEDOTVORJE: Favnov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
GanimedPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 Ganimeda imenovalnik tudi Ganimedes samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [ganimét] imenovalnik tudi [ganimédes], rodilnik [ganiméda]
BESEDOTVORJE: Ganimedov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
gojzar gojzarja
samostalnik moškega spolagojzar
ǥọ̀ːjzərje sa nasíːlẹ, k sa šˈli šìː fòːrat
za u̯ nađìəu̯ sa ƀle [...] nọ́ːve ˈhojzəʀje, za [...] sàːk đèːn sa pa ta stàːre ˈhojzəʀje nasíːlẹ
HefajstPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Hefajsta imenovalnik tudi Hefajstos samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [hefájst] imenovalnik tudi [hefájstos], rodilnik [hefájsta]
BESEDOTVORJE: Hefajstov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
HelijPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Helija imenovalnik tudi Helios samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [hélij] imenovalnik tudi [hélijos], rodilnik [hélija]
BESEDOTVORJE: Helijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
HerkulPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Herkula imenovalnik tudi Herkules samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [hêrkul] imenovalnik tudi [hêrkules], rodilnik [hêrkula]
BESEDOTVORJE: Herkulov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
HerostratPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Herostrata imenovalnik tudi Herostratos samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [heróstrat] imenovalnik tudi [heróstratos], rodilnik [heróstrata]
BESEDOTVORJE: Herostratov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
HipokratPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Hipokrata imenovalnik tudi Hipokrates samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [hipókrat] imenovalnik tudi [hipókrates], rodilnik [hipókrata]
BESEDOTVORJE: Hipokratov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
hlače hlač
množinski samostalnik ženskega spolaxwáːče
hlače
[sa] se xwáːče spʀəƀlíəklẹ
čə́rne xwáːče
dọ́ːu̯je xwáːče
ʀáːsaste xwáːče
lẹ́ːđraste xwáːče
HorPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Hora imenovalnik tudi Horus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [hór] imenovalnik tudi [hórus], rodilnik [hóra]
BESEDOTVORJE: Horov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
HoracijPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Horacija imenovalnik tudi Horacius samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
v prenesenem pomenu Horacijeva dela
IZGOVOR: [horácij] imenovalnik tudi [horácijus], rodilnik [horácija]
BESEDOTVORJE: Horacijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
IkarPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Ikarja imenovalnik tudi Ikaros tudi Ikar Ikara samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [íkar] imenovalnik tudi [íkaros], rodilnik [íkarja] tudi [íkara]
BESEDOTVORJE: Ikarjev tudi Ikarov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
imẹ̑ -na s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
imenoválnik imenoválnika samostalnik moškega spola [imenoválnik] iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico kdo ali kaj
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. nōminātīvus (iz nōmināre ‛imenovati’) iz ↑imenovati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
imenoválnik -a m (ȃ) jezikosl. prvi sklon: naglas na istem zlogu imenovalnika in rodilnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
imenoválnik -a m (ȃ) jezikosl. |nominativ|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
imenoválnik -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
imenovȃlnik – glej imẹ̑, nọ̑minativ
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
imenovȃłnik, m. der Nominativ (gramm.), Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
imenoválniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na imenovalnik: imenovalniška oblika imena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
imenovavec [imenovȃvǝc]
(imenovalec) samostalnik moškega spolajezikoslovje imenovalnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
imenüváven -vnoga m imenovalnik: Nominati-vus (nevezö, imenüváven) KOJ 1833, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
irhast irhasta irhasto
pridevnik1. irhast
iz irhovine
2. platnen
tìːste [xwáːče] s pə́rta sa mẹ́ːlẹ prìəđ, tìːste sa ƀˈle pa jíərxaste
PRIMERJAJ: prten (2. pomen)
Izbira sklona: tožilnik ali mestnikKaj je pravilno:
oseba se zaposli na delovno mesto zdravnika
ali
oseba se zaposli na delovnem mestu zdravnika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Izbira ustreznega sklona ob zanikanju (2)
Zanima me, katera oblika povedi je v naslednjem primeru ustrezna:
- Ni se počutila srečno.
- Ni se počutila srečne.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Izgovor besede »skedenj«Ali se izgovor črke e, ki je zaznamovan v oglatem oklepaju v slovarskem sestavku besede skedenj, nanaša na obe različici izgovora besede skedenj ali samo na izgovor druge?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
já os. zaim., samo imenovalnik jaz: Ia-szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Ja ſze li oſzmeávam ſnyih SM 1747, 74; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; Ovo ja ſem zvami vſzákom vrejmeni KŠ 1754, 112; ja ſzam, ne bojte ſze KŠ 1771, 49; ja ſzem Kriſztus KŠ 1771, 79; I ja ſzam ſze jáko joukao KŠ 1771, 775; Tak bodem zadoſzta Etak oſznáj'zen ja BKM 1789, 366
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jàz2 mêne zaim., mêni, mêne, mêni, menój in máno, enklitično rod., tož. me, daj. mi (ȁ) 1. izraža osebo govorečega, gledano z njegovega stališčaa) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: jaz grem domov, ti pa moraš ostati;
bolje ga poznaš kakor jaz;
nav. ekspr.: še jaz bi tega ne zmogel;
z njim bom že jaz obračunal;
pa če ti jaz rečem, da je res;
jaz zase ne dvomim o tem;
elipt.: »Kdo je to ukazal?« »Jaz!«;
jaz pa kmet, kje neki! jaz da bi lagal! / pog., iron. poznam jaz tebe in tvojo pridnost / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na sestanek pojdeva oče in jaz; jaz, neumnež, sem mu verjel; ekspr. reva jaz, ki sem sama b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: to se ne tiče mene, ampak njega;
meni ne verjameš;
meni se zdi, da ima prav / nič se me ne boj; slika mi je všeč; mi res ne verjameš; to me zanima / pog.: mi ni znano, kdaj pride; me ne briga dosti, kaj počne / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju me veseli, da vas spoznam c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez mene ne pojdeš nikamor;
stopi sem k meni;
stoji pri meni;
pojdi z menoj / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: zabavljal je čezme; name so pozabili; pridi pome; naj stopi predme; ne sili vame; vsi delajo zame; star. oči vseh so obrnjene v mé // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: mene ne bo doma; sanja se mi; strah me je; z menoj je drugače moj položaj je drugačen / knjiž. govoriti mi je o poeziji govoriti moram2. v dajalniku, v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: ime mi je Jože;
mati mi je zbolela;
roka se mi trese;
avto mi noče vžgati / ekspr. vsi so mi priča, da je res; vznes. bodi mi brat 3. ekspr., v dajalniku, v krajši obliki izraža osebno prizadetost: poberi se mi;
bojim se, da mi še zboli;
ti si mi pravi navihanec;
otroci, da mi boste v šoli pridni!
● pog., ekspr. bilo jih je kaj jaz vem koliko zelo veliko; pog. toliko me je še trgovca, da ne prodajam pod ceno toliko trgovskega duha imam; ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; pog., ekspr. zaradi mene lahko kar gre temu ne nasprotujem; pog. dobiva se pri meni v mojem stanovanju; pog., ekspr. zaleže za dva mene za dva taka, kakor sem jaz; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: vsak stavek začne z jaz; prim. mi2,
midva, bogami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Jezikoslovna terminologija: »živost« ali »živalskost«Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Jezikovne izbire: »Jud« ali »Žid«?Načrtujemo izdajo risoromana Dnevnika Ane Frank.
Na založbi smo v dilemi ali slediti prevodu Dnevnika Ane Frank, prevajalke Polonce Kovač, kjer se uporablja beseda Žid, Židi, židovski itd. ali spremeniti vse skupaj v Jud, judovski itd.
Kljub dilemi vas prosim za tehten odgovor zakaj Jud in ne Žid oz. obratno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
JunonaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Junone imenovalnik tudi Juno samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [junóna] imenovalnik tudi [júno], rodilnik [junóne]
BESEDOTVORJE: Junonin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kaj je tu »napačnega« ali »napačno«?Ali se pravilno zapiše kaj je tu zanimivega (nenavadnega, lepega) ali kaj je tu zanimivo (nenavadno, lepo)? Meni bolje zveni kaj je tu nenavadnega, a se mi zdi, da to ni prav. Po neki logiki samostalnika bi bilo vprašanje verjetno kaj je tu lepo in odgovor tu ni nič lepega. Kaj pa če bi tam sicer bilo nekaj lepega? Bi bil potem odgovor tu je dosti lepega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako je prav: »Mežakla« ali »Mežaklja«?V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako je z Uršo Plut? -- drugič
Torej, pravilno je Išče se Urša Plut. Nadaljeval bi s primerom, ko je treba stavek zanikati v trpniku. Ali je potem sklon v imenovalniku ali rodilniku?
ali
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako pisati ime »Merku« — s krativcem (Merkù) ali brez njega?V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako se beseda »milijon« vede v različnih zvezah?
S prevajalci imamo dilemo in potrebujemo vašo pomoč:
- Pridruži se več kot 6.000.000 ljudi
ali
- pridruži se več kot 6.000.000 ljudem.
Pomen je vezan na dajalnik, ne na imenovalnik. Po mojem je pravilno lahko oboje, prednost bi dala obliki ljudem. To je na kratko opredeljeno v pravilih pravopisa, pri pridevniški besedi, odstavek 876, pregiba se zadnja sestavina zveze – vendar ravno v tem primeru navaja tudi primer s pregibanjem: pridružimse (komu, dajalnik) šestim milijonom ljudem/šest milijonov ljudem. Tu je še možnost: pridružim se šestim/šest milijonom ljudi (milijon rodilnik).
Lepo prosim še za objektivno mnenje; z razlago, prosim, da ne bomo ostali pri občutkih in posluhu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako se glasi rodilnik imena »Juri«: »Jurija« ali »Juria«?V tujini se nam je rodil vnuk z imenom Juri. Kako se sklanja njegovo ime: Jurija ali Juria?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako se pravilno sklanja »mol« (lat. Merlangius merlangus)?Zanima me, ali je v tožilniku pravilna oblika mol ali mola (npr. največji dovoljeni ulov za mol/mola). Čeprav se mola sliši nenavadno, se mi zdi pravilno. Gre tu morda za problem živosti in neživosti:
- (živi) mol – riba (torej kot konj – konja, mol – mola) in
- (neživi) mol – diatonična lestvica (kot stol – stol, mol – mol)?
Nekaj virov, v katerih je v tožilniku uporabljena oblika mola:
– zbiranje podatkov za mola
– (gre) morda za mola
– ocena stanja za mola
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako sklanjamo ime mehiškega mesta »Campeche«
Kako bi sklanjali ime mehiškega mesta Campeche: Campech -a ali Campeche -ja ali celo Campech? Kako se odločimo za spol?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kako sklanjamo samostalnik »mesec«?Zanima me orodnik ednine samostalnika mesec. Pride do izpada e?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Kakšen je pravilni ali pravilnejši zapis imen »Carigrad« in »Jeriha«?Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim.
Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan.
Zelo me zanima vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
KreontPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Kreonta imenovalnik tudi Kreon samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [kréont] imenovalnik tudi [kréon], rodilnik [kréonta]
BESEDOTVORJE: Kreontov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
krȋ krvȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kvarta kvarte
samostalnik ženskega spolakwáːrta
gradaše
priprava za česanje volne
LaertPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Laerta imenovalnik tudi Laertes samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [laêrt] imenovalnik tudi [laêrtes], rodilnik [laêrta]
BESEDOTVORJE: Laertov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
LaokoontPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Laokoonta imenovalnik tudi Laokoon samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [laokónt] imenovalnik tudi [laokón], rodilnik [laokónta]
BESEDOTVORJE: Laokoontov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Ločila pri poimenovanju srečanja na vrhovni ravni: »vrh EU – ZDA«, »proces Brdo – Brioni«Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:
Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ali je ustrezen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
lọ̑kativ -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mazȗrka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
MenelajPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Menelaja imenovalnik tudi Menelaos samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [meneláj] imenovalnik tudi [meneláos], rodilnik [menelája]
BESEDOTVORJE: Menelajev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mí2 mé mé zaim., nàs, nàm, nàs, nàs, námi (ȋ ẹ̑) 1. izraža skupino oseb, med katere šteje govoreči tudi sebea) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi;
sosedje so še na slabšem kakor mi;
nav. ekspr.: mi smo tisti, ki nosimo glavno breme napredka;
tudi me smo se bojevale za svobodo;
drugi delajo, mi, mi pa spimo;
še mi bi tega ne zmogli;
to bomo že mi opravili;
elipt. »Kdo bo za to odgovarjal?« »Mi.«;
pog. nismo mi od včeraj / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi in naši prijatelji; mi trije ostanemo; kaj pa me, ženske, ali nimamo nič besede? b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: nas je več kot nasprotnikov;
nam se nikamor ne mudi;
tudi nas so povabili;
okrog nas se je zbrala gruča ljudi / pet nas je bilo; tega nam ni treba; pustite nas pri miru; nam res ne verjamete? // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: zvečer nas ne bo doma; dolgčas nam je; strah nas je bilo; z nami je drugače naš položaj je drugačen / knjiž. kaj nam je storiti? kaj moramo storiti2. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce nam hitreje bije;
oče nam je umrl;
kako dolgo se nam je vlekel spor 3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: pazi, da nam ne zboliš;
da se nam več ne potepaš 4. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: vprašanje estetike nam je bilo vodilo skozi celo knjigo;
v današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana // vznes., v vladarskih razglasih jaz2: Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije
● ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; pog., ekspr. zaradi nas naj naredi, kar hoče temu ne nasprotujemo; pog. pridi k nam na kosilo v naše stanovanje; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; ekspr. vsi so z nami soglašajo z nami, nas podpirajo; prim. jaz2,
midva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mídva médve tudi mídve médve tudi mídve zaim., náju (dvéh) tudi nàs dvéh, náma (dvéma), náju (dvá dvé dvé) tudi nàs dvá dvé dvé, náju (dvéh) tudi nàs dvéh stil. náma (dvéma), náma (dvéma) (ȋ ẹ̑) 1. izraža dvojico oseb, za katerih eno ima govoreči samega sebea) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: midva greva domov, vi pa počakajte;
denarja ima več kakor midva oba skupaj;
nav. ekspr.: zdaj sva pa midva na vrsti;
tudi medve morava proč;
elipt. »Kdo bo skrbel za otroka?« »Midva, seveda.«;
pog. midva se bova že sporazumela / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: midva in naš sosed se dobro razumemo; midva, oče in jaz, greva na semenj; medve z materjo se imava zelo radi b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: naju nihče ne bo podil iz hiše;
nama se nikamor ne mudi;
okoli naju je vse živo;
med nama ni skrivnosti / za norca naju ima; jed nama ne tekne; obe naju bo zatožil; nama res ne verjamete? // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: zvečer naju ne bo doma; žal nama je; zelo naju je bilo strah; tako je z nama tak je najin položaj2. navadno v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: oče nama je umrl;
ona nama je kakor mati / star. za naju čast gre najino3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: le glej, otrok, da se nama ne izgubiš
● pog. nič, ničesar ni bilo med nama nisva imela spora; nisva imela intimnega razmerja; ekspr. med nama (rečeno), všeč mi je izraža zaupnost; prim. jaz2,
mi2
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
mož [mọ̑ž možȃ]
samostalnik moškega spolamož
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Navezovanje na samostalnik srednjega spola
Katera varianta je pravilna in zakaj?
- Leto, na katerega se nanaša podatek.
- Leto, na katero se nanaša podatek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
NavzikaaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Navzikae imenovalnik tudi Nausikaa samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [nau̯zíkaa], rodilnik [nau̯zíkae]
BESEDOTVORJE: Navzikain
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
NemezaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Nemeze imenovalnik tudi Nemezis samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [némeza] imenovalnik tudi [némezis], rodilnik [némeze]
BESEDOTVORJE: Nemezin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
NikaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 Nike imenovalnik tudi Nike samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [níka] imenovalnik tudi [níke], rodilnik [níke]
BESEDOTVORJE: Nikin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
NiobaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Niobe imenovalnik tudi Niobe samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [nijóba] imenovalnik tudi [nijóbe], rodilnik [nijóbe]
BESEDOTVORJE: Niobin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nóminativ -a m (ọ̑) jezikosl. prvi sklon, imenovalnik: nominativ duala;
nominativ in akuzativ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nóminativ -a m (ọ̑) jezikosl. imenovalnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nọ̑minativ -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
nominatīv, m. imenovalnik, prvi sklon, der Nominativ (gramm.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
oblekan oblekana oblekano
pridevnikaƀlẹ̀ːkən
zakrpan
je cìəu̯ aƀlẹ̀ːkən
[spùəđn’e xwáːče] sa že stáːre m̥ pa‿(a)ƀlẹ̀ːkane
OdisejPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Odiseja imenovalnik tudi Odiseus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [odisêj] imenovalnik tudi [odíseus], rodilnik [odisêja]
BESEDOTVORJE: Odisejev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
OjdipPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Ojdipa imenovalnik tudi Ojdipus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [ojdíp] imenovalnik tudi [ojdípus], rodilnik [ojdípa]
BESEDOTVORJE: Ojdipov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
òn ôna -o stil. -ó zaim., ed. m. njêga, njêmu, njêga, njêm, njím, enklitično rod., tož. ga, daj. mu, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nj oziroma -enj [ənj] , če se predlog končuje na soglasnik; ž. njé, njêj tudi njèj tudi njì, njó, njêj tudi njèj tudi njì, njó, enklitično rod. je, daj. ji, tož. jo, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -njo; s. kakor m., le tož. ôno stil. onó tudi njêga; mn. m. ôni stil. oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími, enklitično rod., tož. jih, daj. jim, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nje; ž. ône stil. oné dalje kakor m.; s. ôna stil. oná dalje kakor m.; dv. m. ônadva tudi onádva stil. ôna, njíju tudi njìh tudi njìh dvéh stil. njú, njíma tudi njíma dvéma, njíju tudi njìh tudi njìh dvá stil. njú, njíju tudi njìh tudi njìh dvéh tudi njíma tudi njíma dvéma, njíma tudi njíma dvéma, enklitično rod., tož. ju in jih, daj. jima, enklitični tož. za enozložnimi predlogi -nju; ž. ônidve stil. onédve dalje kakor m., le tož. njíju tudi njìh tudi njìh dvé stil. njú; s. kakor ž. (ȍ ó) 1. izraža osebo ali stvar, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarjaa) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: tudi on se boji;
voznik je v bolnišnici, onidve pa sta nepoškodovani;
vendar ima prav on in ne ti;
nihče ni tako močen kakor on;
ekspr.: čakaj, on ti bo že pokazal;
kdo drug, če ne ona;
elipt.: kdo je to rekel? Ona;
on pa poštenjak, kje neki;
on da bi to storil / pog., iron. ne mara zanj, pozna on take prijatelje / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: ona in brat se dobro razumeta; oni trije so mrtvi; ona, edinka, sme delati vse, kar hoče b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: del njega samega;
njemu verjameš;
stori to njim na ljubo;
kaj to njej mar;
vprašaj njega, on vse ve;
ekspr. še njega je treba / nič se ga ne boj; ne poznam ga; koliko jih je; jih res ne poznaš; knjiž. hranil je zaupano mu skrivnost; včeraj sem jo srečal / pog. ga malo briga, če drugi stradajo c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez njega bomo težko uspeli;
pametnejša je od njiju;
med njimi ni razlik;
za njih se nihče ne zmeni zanje / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: skrbno pazite nanj; odšel je ponjo // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: ni ga doma; sanja se ji; zebe jih; z njim je drugače njegov položaj je drugačen; z njima gre navzdol / knjiž. kaj mu je storiti mora storiti2. v dajalniku, navadno v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: roka mu drhti;
lice se ji je zjasnilo;
mati jima je hudo zbolela;
bil jim je kakor oče / star.: slava njega spominu njegovemu; mladina, izročena njih varstvu njihovemu3. v množini moškega spola, nekdaj, spoštljivo izraža osebo ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: pa kaj njim to pravim, prečastiti, oni imajo svoje skrbi;
gospa, ali so oni pozabili torbico
● pog. on ima v hiši prvo besedo mož; pog. ona ga čaka pred gostilno žena; iron. kaj se repenči tole onó ta človek; star. njega dni je bilo vse drugače v nekdanjih časih; prim. ga1,
jih, jo1
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
OrestPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Oresta imenovalnik tudi Orestes samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [orést] imenovalnik tudi [oréstes], rodilnik [orésta]
BESEDOTVORJE: Orestov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
OrfejPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Orfeja imenovalnik tudi Orfeus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [órfej] imenovalnik tudi [órfeus], rodilnik [órfeja] tudi [orfêj], rodilnik [orfêja]
BESEDOTVORJE: Orfejev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Osebek ali povedkovo določilo?Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt.
Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik.
Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Osebna lastna imena v imenih društev
Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pantelj panteljna
samostalnik moškega spolapáːntl̥
1. trak
dolg, ozek, tanek kos blaga
sa .. mẹ́ːlẹ tọ̀ːt páːntl̥, đa sa cùə zavéːzalẹ m̥ pa đə je ƀˈwə fàːjn u̯óːsko
2. podveza
štúːɱfe, k sa đjàːlẹ ǥúːml’aste páːntl̥ne, đə sa stáːlẹ .. ǥòːr
pas [pȃs pasȗ]
samostalnik moškega spolapas, tj. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi okrog telesa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
PatrokelPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Patrokla imenovalnik tudi Patroklos imenovalnik tudi Patrokles samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [pátrokəl] imenovalnik tudi [pátroklos] imenovalnik tudi [pátrokles], rodilnik [pátrokla]
BESEDOTVORJE: Patroklov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
PegazPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Pegaza imenovalnik tudi Pegasus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, živalsko ime
IZGOVOR: [pégas] imenovalnik tudi [pégasus], rodilnik [pégaza]
BESEDOTVORJE: Pegazov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
PirPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Pira imenovalnik tudi Piros samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [pír] imenovalnik tudi [píros], rodilnik [píra]
BESEDOTVORJE: Pirov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Pisanje rimskih oz. latinskih osebnih imen: »Marcus Claudius Rufus«Zanima me, kako naj se zapišejo rimska oz. latinska osebna imena. Ali jih je treba posloveniti ali pustiti v izvirni obliki? In če naj se imena poslovenijo, kako potem v naslednjih dveh primerih?
Primera: Marcus Claudius Rufus, Caius Secundinus Secundus
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
PlutPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Pluta imenovalnik tudi Plutos samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [plút] imenovalnik tudi [plútos], rodilnik [plúta]
BESEDOTVORJE: Plutov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ponedelen ponedelna ponedelno
pridevnikprazničen, boljši
panađíəu̯ne čìəu̯l’e
porta porte
samostalnik ženskega spolapọ̀ːrta, pọ̀ːʀta
porta
okrasni trak
ˈtu sa táːče pọ̀ːʀte ǥóːʀe
pọ̀ːrte sa maǥàːrẹ ˈƀəl šrọ́ːče
Prešernov smenj: kako sklanjamo besedo »smenj«V kranjski občini so si pred leti omislili prireditev z imenom Prešernov SMENJ. Zanima me, kako sklanjati to besedo.
V raznih letakih in drugem pisnem materialu sem našla čudne sklone – npr. Prešernovega smenja – po mojem bi bilo prav semnja, zato vas prosim za kvalificiran odgovor o sklanjanju te besede.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prišivan prišivana prišivano
pridevnik1. sešit
tùː j pəʀšíːwano
2. prišit
znóːtra sa ƀlẹ̀ː pəršíːwane fìːšpompáːntl̥ne
prišivati prišivam
dovršni glagolpəršíːwatẹ
1. sešiti
máːma je fàːjn pəršíːwəwa, [...] ˈjes‿(s)m̥ pa ˈki fẹ̀ːjst cùə đjàːwa
2. prišiti
n̥ kˈnaf .. ǥa pəršíːwam
sa zàːđẹ pəršíːwalẹ n̥ dòːx žíːdan ròːžnəst máːšn̥
PrometejPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Prometeja imenovalnik tudi Prometeus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [prometêj] imenovalnik tudi [prometéus], rodilnik [prometêja]
BESEDOTVORJE: Prometejev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prtén in pŕten prténa prténo
pridevnikpərtèːn, pə́rtən
platnen
tọ̀ːte [áːntše] sa pərtèːne, tọ̀ːte sa đọ́ːma samìː narèːđlẹ
pə́rtən caˈlḁt
pərtèːne rjúːše
PsihaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Psihe imenovalnik tudi Psihe samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [psíha] imenovalnik tudi [psíhe], rodilnik [psíhe]
BESEDOTVORJE: Psihin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
PtolemajPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Ptolemaja imenovalnik tudi Ptolemajos samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
starogrški astronom, matematik in geograf
ime vladarja iz egipčanske vladarske dinastije Ptolemajcev
IZGOVOR: [ptolemáj] imenovalnik tudi [ptolemájos], rodilnik [ptolemája]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Raba predloga ob deležniku »stanujoč«Ali je imenovalniška oblika naslovov, če naslov uvaja izraz stanujoč, ustrezna?
Imenovalnik je recimo pri seznamih kandidatov za funkcionarje v Uradnem listu, npr. Janez Novak, rojen 1. 1. 1900, stanujoč Dunajska 7, Ljubljana.
Dvom se je pojavil, ker se oblike s predlogom v/na zdijo primerne, ni pa vedno lahko določiti, kateri izmed predlogov je pravilni:
stanujoč na Dunajski 7; stanujoča na (?) Pod kostanji 8, Celje; stanujoč v Ločici pri Savinji 2 ipd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Raba števnikovZadnje čase imam precej težav z rabo števnikov. Med delom z večjimi števili sem prišel do nekaj zapletenih primerov, pri katerih se je težko odločiti o pravi rešitvi glede na obstoječo normo in članke na to temo.
Vprašanja bom zastavil kar s pomočjo primerov.
- Katera različica je primernejša?
103.000.000 --> sto trije milijoni
ali
103.000.000 --> sto tri milijone
Bi bila torej primernejša raba: sto trije bilijoni ljudi ali sto tri bilijone ljudi?
Kako je s primeri: sto trije milijoni medvedov/sto trije milijoni medvedi/sto tri milijone medvedov? Nekateri primeri se slišijo precej čudno. Kakšno je torej pravilo za takšno rabo števnikov in samostalnikov, ki stojijo za njimi? Je treba tu vedno slediti navodilom lektorskega društva, ki omenja primer sto dve celi? Je potem isto sto en milijon, sto dva milijona, sto trije bilijoni, sto štiri milijarde, sto pet milijard? Potem primer petsto tri celih krši normo?
- Ali je treba besedo milijon (enako besedi milijarda in bilijon) kadar so števila rabljena kot pridevniki sklanjati ali ne?
Vlada je dala (2.534.165) dvema milijonoma petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.
ali
Vlada je dala (2.534.165) dva milijona petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.
- Kako je s sklanjanjem, kadar je števnik v funkciji samostalnika?
Vlada je dala (2.000.065) dvema milijonoma petinšestdesetim subvencijo.
ali
Vlada je dala (2.000.065) dva milijona petinšestdesetim subvencijo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Raba zveze »15-% vikend popust«Zanima me kako se pravilno uporablja beseda popust. Primer:
- Izkoristite 15 % vikend popusta na vse avtosedeže v naši ponudbi.
- Izkoristite 15 % vikend popust na vse avtosedeže v naši ponudbi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
RemPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Rema imenovalnik tudi Remus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [rém] tudi [rémus], rodilnik [réma]
BESEDOTVORJE: Remov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Rodilniška oblika in pridevniška izpeljanka iz prevzetih zemljepisnih imen
Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:
- Gradac pri Metliki (čedalje pogosteje srečujem meni tuje "Gradaca"),
- Brod Moravice (v izvirniku Brod Moravica, torej "Brod Moravic" ali kako drugače?),
- Ternopil (v izvirniku Тернополя, torej "Ternopila", "Ternopola", "Ternopilja" ali "Ternopolja"?),
- Kamjanske ("Kamjanskega" po zgledu izvirnika ali, kot ponekod predpisujejo, "Kamjansk"?)
- Čerkasi,
- Čeboksari,
- Jyväskylä.
Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
RomulPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Romula imenovalnik tudi Romulus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [rómul] imenovalnik tudi [rómulus], rodilnik [rómula]
BESEDOTVORJE: Romulov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
samostálniški samostálniška samostálniško pridevnik [samostálniški] STALNE ZVEZE: samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, samostalniška zveza ETIMOLOGIJA: ↑samostalnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
SaturnPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 Saturna imenovalnik tudi Saturnus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [satúrn] in [satúrən] imenovalnik tudi [satúrnus], rodilnik [satúrna]
BESEDOTVORJE: Saturnov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sektor računovodstvo ali sektor računovodstvaZanima me, katera oblika je pravilna za podpis elektronske pošte – direktor/-ica sektorja računovodstvo ali direktor/-ica sektorja računovodstva? Verjetno bi bilo najustrezneje z levim prilastkom, ampak če želimo uporabiti naziv sektorja v samostalniški obliki, katera oblika je pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
sin [sȋn sȋna]
in [sinȗ]
samostalnik moškega spolasin
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
SizifPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Sizifa imenovalnik tudi Sizifos samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [sízif] imenovalnik tudi [sízifos], rodilnik [sízifa]
BESEDOTVORJE: Sizifov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje besedne zveze »Čipkarski dnevi«Kako se sklanja ime prireditve Čipkarski dnevi: Čipkarskih dnevov itd. ali Čipkarskih dni itd.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje imena egipčanske kraljice »Nefertiti« oz. »Nefreteta«Zanima me, kako se sklanja ime Nefertiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje imena »Gaia«
Pozdravljeni, zanima se sklanjanje imena Gaia (ki se ga izgovori kot slovensko obliko Gaja).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje imena »Golte«
Zanima me kako se prav reče/napiše: Šel sem na Golte. Prišel sem z Golti ali prišel sem z Golt?
Morda kaj tretjega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje imena »Igor« in priimka »Lipanje«Zanima me kako se sklanja moje ime in priimek: Igor Lipanje.
Prosim če sklanjenje tudi zapišete, ne samo po kateri sklanjatvi se sklanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje imena »Maneton«Zanima me kako se sklanja moško ime egipčanskega svečenika Maneta (gr. Manethos/Manethon).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje imena »Matthew«
Kako se sklanja tuje ime Matthew?
Je v 6. sklonu - z Matthewem ali zMatthewom? Računalnik mi kaže prvo različico, slovar drugo (ker naj bi se sklanjalo po sistemu imen James, Holmes itd; toda za e-jem ne sledi soglasnik v izgovorjavi, ampak samooglasnik).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje in imenovalniške oblike imena »Kreont«Tema letošnjega maturitetnega eseja je Antigona.
Pri obravnavi dela pa se pojavlja zadrega glede imenovalniške oblike imena Kreon. Ta naj bi bila po Slovenskem pravopisu 2001 dovoljena le v imenovalniku, nas pa zanima, ali to pomeni, da končnega t potemtakem ni v ostalih sklonih oziroma kakšna je ustrezna paradigma. Najnovejše izdaje Antigone imajo vse sklone brez t.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje japonskih osebnih imen
Kako sklanjati japonska moška imena – enako kot slovenska?
Mitsuo Matsuka – z Matsuom Matsuko/omTadanobu Oda – s Tadanobujem Odo/Odom
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje krajevnega imena »Dorfarje«Zanima me, kako se pravilno sklanja krajevno ime Dorfarje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje samostalnika »raven«Zanima me sklanjanje samostalnika raven v množini. Ali je prav med ravnemi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje samostalnika »sprehod«
Kako se sklanja sprehod v množini?
Oziroma v povedi: Kljub vseh (sprehodov) smo se imeli odlično.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje samostalnika »svèt«
Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: osvétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjanje zvez tipa »lex Magna«, »lex Agrokor«Novinarji kdaj namesto dolgega imena zakona napišejo lex Bavčar, lex drugi tir, lex Mercator, lex Magna, lex Agrokor, lex Repassy (po predlagatelju) …
Kako sklanjati tako besedno zvezo?
Da bi se izognili sklanjanju, nekateri dodajo besedo zakon', torej »v zakonu lex Bavčar je …«. Je to v redu, če latinska beseda lex pomeni ‘zakon, tudi postava, predpis, pogodba’?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklanjatev osebnega lastnega imena »Eldnsay«Uporabljam ta nadimek že vrsto let, a mi je šele sedaj kapnilo, da ga ne znam sklanjati.
Ugotavljam, da je ime samo po sebi lahko moškega spola, čeprav sem ženska.
Pri izgovorjavi uporabljam polglasnik med "d" in "n", "a" izgovarjam po angleško, in sicer [eldǝnsej] ali [eldnsej]. Ime je izmišljeno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklon predmeta za zanikanim glagolomZanima me, ali je predmet za zanikanim glagolom v trpnem načinu v rodilniku ali tožilniku. Primer: Ne sme se peti Svete noči/Sveta noč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklon samostalnika, ki ga uvaja predložna zveza »na temo«Imam vprašanje o imenovalniških in rodilniških prilastkih. Vem, da so se odgovori že večkrat pojavili na vašem spletnem forumu - otok Hvar (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1615/sklanjanje-besednih-zvez-tipa-otok-hvar)
Moje vprašanje je sicer podobno vprašanju: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1872/sklanjanje-besedne-zveze-pojem-konflikt
Potrebovala bi vašo potrditev.
Ali naj rečem:
a) Govorimo o temi ljubezni.
b) Govorimo o temi ljubezen.
Ali naj rečem:
c) Ustvarjali bomo izdelke na temo ljubezni./Imeli bomo tehniški dan na temo onesnaževanja.
č) Ustvarjali bomo izdelke na temo ljubezen./Imeli bomo tehniški dan na temo onesnaževanje
Glede članek https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1872/sklanjanje-besedne-zveze-pojem-konflikt sklepam, da bo prav a) in c).
- Kaj pa tole:
a) Temam ljubezen, onesnaževanje in avtomobilizem bomo dali prednost.
b) Temam ljubezni, onesnaževanja in avtomobilizma bomo dali prednost.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Sklonske oblike besede »knežna« in raba ob imenuV slovenski izdaji romana Idiot Dostojevskega sem našel rodilniško obliko ena izmed knežen Miškinovih. Ali je takšna oblika upravičena ali je samo izposojena iz ruskega izvirnika, kjer piše enako тоже изъ княженъ Мышкиныхъ? Obstajajo različne sklanjatve te besede?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
soken sokna
samostalnik moškega spolakratka (moška) nogavica
štríːkawa je ƀəsọ́ːče m̥ pa níːšče sọ́ːkne
sọ́ːkne [...] sa đjàːlẹ k ǥwáːntọ . cùə
sọ́ːkne sa . ˈna sa páːu̯l̥naste tùːđẹ
štríːkane/ọ́ːnaste sọ́ːkne
štepa štepe
samostalnik ženskega spola
štifelj štifeljna
samostalnik moškega spolaštíːfl̥
visok čevelj, škorenj
[štíːfl̥ne] sa xˈkəle ƀasọ́ːče m̥ pa sa žnùːre .. m̥ pa se zapròː
štùmf štúmfa
samostalnik moškega spolašˈtəɱf
nogavica
še n̥còː đìəwam jas štùːɱfe [...] za móːjǥa móːža
štríːkane štúːɱfe
cvíərnaste m̥ pa ọ́ːnaste štúːɱfe
TantalPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Tantala imenovalnik tudi Tantalos samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [tántal] imenovalnik tudi [tántalos], rodilnik [tántala]
BESEDOTVORJE: Tantalov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
TejrezijPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Tejrezija imenovalnik tudi Tejrezias samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [tejrézij] imenovalnik tudi [tejrézijas], rodilnik [tejrézija]
BESEDOTVORJE: Tejrezijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
TelemahPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Telemaha imenovalnik tudi Telemahos samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [télemah] imenovalnik tudi [télemahos], rodilnik [télemaha] tudi [telémah], rodilnik [telémaha]
BESEDOTVORJE: Telemahov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
TemidaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Temide imenovalnik tudi Temis samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
grška boginja pravičnosti
IZGOVOR: [témida] imenovalnik tudi [témis], rodilnik [témide]
BESEDOTVORJE: Temidin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
TetidaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 Tetide imenovalnik tudi Tetis samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [tétida] imenovalnik tudi [tétis], rodilnik [tétide] tudi [tetída], rodilnik [tetíde]
BESEDOTVORJE: Tetidin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
TezejPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Tezeja imenovalnik tudi Tezeus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [tezêj] imenovalnik tudi [tezêus], rodilnik [tezêja]
BESEDOTVORJE: Tezejev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tí têbe zaim., têbi, têbe, têbi, tebój in tábo, enklitično rod., tož. te, daj. ti (ȋ) 1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarjaa) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: kamor greš ti, grem tudi jaz;
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj;
ona ga bolje pozna kot ti;
če ti rečeš, bo že držalo;
še ti tega ne bi zmogel;
kriv si ti in nihče drug;
kaj si to ti, prijatelj;
on zna govoriti, ti pa ne;
kaj pa ti tam, boš prišel / ekspr. jutri grem na tekmo. Ti in tvoje tekme izraža zavračanje / pog., iron. česa vsega ti ne veš / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: ti in jaz bova šla po drva; ti neumnež, si ji verjel; ekspr. ubožica ti, ki si vedno sama b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: to se ne tiče samo tebe, ampak vseh nas;
tebi gotovo ni lahko, a razumi tudi druge;
ekspr. nikogar nisem hotel žaliti, najmanj pa tebe / njena usoda ti je verjetno znana; te bomo že našli; praviš, da te to ne zanima; ekspr. ti bom že dal c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez tebe ne gremo nikamor;
dobil sem pismo od tebe;
k tebi ne bo prišla;
jutri se bomo oglasili pri tebi;
s teboj bi se moral pogovoriti / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: zabavljali so čezte; nate je pozabila; odejo bomo dali podte; tudi pote bodo prišli; zelo se je zavzemal zate; ekspr. to bi bilo nekaj zate // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: tebe ne bo doma; pa te menda ni strah; jaz moram to storiti, s teboj je drugače; to se ti je samo zdelo / knjiž. govoriti ti je o novostih govoriti moraš2. ekspr. izraža nedoločeno, katerokoli osebo: samo prepirajo se in kričijo. Ti jih pa razumi;
kar zasluži, zapije. Ti pa živi ali umri;
tam ti dajo jesti in piti;
pog. blešči se, da ti vid jemlje;
križ je, če te nihče ne jemlje zares 3. v dajalniku, v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: ime ti je Urška, ali ne;
hči ti bo zbolela;
roke se ti tresejo;
pog. a to ti je mož 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, v dajalniku, v krajši obliki izraža osebno prizadetost: on ti pa gre in vse pove sosedom;
glej ga, ob kakšni uri ti pride;
on pa ti sili v človeka 5. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti revček mali, spet se je polulal;
o ti nevednež, kaj sem storil;
o ti nadloga, ti, spet ga je polomil;
to pa ni res, ti lažnivec / kot vzklik ti vrag ti, vse gre narobe 6. ekspr., z oslabljenim pomenom, v dajalniku, v krajši obliki poudarja veliko mero, stopnjo povedanega: to ti je dekle;
to ti je bil razgled;
kako ti to tipka;
kaj vse ti zna
● ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; ekspr. obrne se in odide meni nič, tebi nič ne da bi kaj rekel, brez pozdrava; ekspr. službo bo kmalu pustil, povem ti izraža trdno prepričanost; ekspr. tega ti ne pozabim ne bom pozabil, kar si storil (zame); ekspr. ne jezi me, ti rečem izraža opozorilo, svarilo; to je grdo od tebe, če mu ne pomagaš izraža neprimernost tega, kar izraža odvisni stavek; ekspr. na tebi je, kako bo vsa stvar potekala od tebe je odvisno; pog. dobimo se pri tebi v tvojem stanovanju; ekspr. zaleže za dva tebe za dva taka, kakor si ti; ni vedela, ali bi ji rekla ti ali vi jo tikala ali vikala; pog. biti na ti s kom tikati se s kom; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; prim. vi, vidva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
TiberijPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 Tiberija imenovalnik tudi Tiberius samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
rimski cesar
dolgo ime Tiberij Klavdij Neron
IZGOVOR: [tibêrij] imenovalnik tudi [tibêrijus], rodilnik [tibêrija]
BESEDOTVORJE: Tiberijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
TitPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 Tita imenovalnik tudi Titus samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [tít] imenovalnik tudi [títus], rodilnik [títa]
BESEDOTVORJE: Titov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tọ̑ prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Ujemanje med svojilnim zaimkom ter imenom in priimkomZanima me, kako je prav:
Njegova ime in priimek se ponovita ali Njegovo ime in priimek se ponovita. Najprej navedemo njegovo ime in priimek ali Najprej navedemo njegova ime in priimek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Vezljivost glagola »čutiti se«
Kako je prav: Nisem se počutila lepa ali lepe ali lepo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ví vé vé zaim., vàs, vàm, vàs, vàs, vámi (ȋ ẹ̑) 1. izraža skupino oseb, ki jih govoreči ogovarjaa) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi;
vi ste zdaj še na slabšem kakor mi;
tudi ve boste morale sodelovati;
ekspr. vsi delamo, vi pa spite;
še vi tega ne bi zmogli;
elipt. kdo bo za to odgovarjal? Vi;
niste vi kar tako / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi, vi in naši prijatelji; mi gremo po drva, ve ženske pa pripravite vse za pečenje b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: vam se še ne mudi;
tudi vas so povabili;
okrog vas se zbirajo nevarni ljudje;
pri vas je lepo / samo pet vas je menda bilo // pesn. izraža, da govoreči ogovarja stvar, pojem, nenavzočo osebo: hej vi, hrasti mogočni; ve, ribice v potoku; o ve, moja mlada leta 2. izraža osebo, ki jo govoreči ogovarja v množini, jo vika: a, vi gospod ste;
vi, sem ga vprašal, kaj pa delate;
rešite svojega prijatelja! Kaj vam to mar / pog. ste vi prebral knjigo prebrali / ko bi bil jaz vi, bi se ga izogibal na vašem mestu; dovolite, da vam predstavim svoje sodelavce; oprostite, spoštovani, da vas motim / ogovarjati koga z vi 3. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce vam prehitro bije;
stric vam je umrl;
kako vam je ime 4. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: to so vam bili lepi časi;
to vam je bil pravi mož;
čudovita je in kakšen glas vam ima 5. izraža nedoločeno osebo, človeka nasploh: blešči se, da vam vid jemlje;
hudo je, če vas takole zaničujejo; prim. ti, vidva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vȋ vẹ̑, rod. vȁs zaim.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
vídva védve tudi vídve védve tudi vídve zaim., váju (dvéh) tudi vàs dvéh, váma (dvéma), váju (dvá dvé dvé) tudi vàs dvá dvé dvé, váju (dvéh) tudi vàs dvéh stil. váma (dvéma), váma (dvéma) (ȋ ẹ̑) 1. izraža dvojico oseb, ki ju govoreči ogovarjaa) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: jaz grem pogledat naprej, vidva pa počakajta tukaj;
naredi več kot vidva oba skupaj;
nav. ekspr.: zdaj sta pa vidva na vrsti;
tudi vedve morata proč;
elipt. kdo bo poskrbel za živino? Vidva, seveda;
pog. vidva se bosta že znašla / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: vidva in sosedje se dobro razumete; vedve z materjo sta gotovo utrujeni b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: vama še ni treba hiteti;
vama ne bo nihče nič rekel;
pri vaju je vedno prijetno;
med vama so nesoglasja / ali vama res niso nič dali; obe vaju bodo tožili // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: včeraj vaju ni bilo na predstavi; lahko vama je žal; kako je zdaj z vama? kakšen je vajin položaj2. navadno v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: stric vama je umrl;
bil vama je kot oče / star. za vaju prihodnost gre vajino3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: to vama je bil vihar; prim. ti, vi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
volnast volnasta volnasto
pridevnikọ́ːnast, óːu̯nast
volnen
ọ́ːnast gˈwant/facaˈlat
ọ́ːnasta štʀáːjfəsta čìːkl’a
V Sloveniji ima oblast ljudstvo?V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo.
Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga?
Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zanikanje dejanja, izraženega z nedoločnikom (2)
Prosim za odgovor na vprašanje, kaj je prav:
Seveda je prav, da se obsodijo posamezni zločini, ne more pa se zato revidirati zgodovina in celoten boj proti okupatorju proglasiti za zločinskega/revidirati zgodovine in celotnega boja proti okupatorju proglasiti za zločinskega.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zekelj zekeljna
samostalnik moškega spola
Zvalnik v slovenščini
Nikjer na spletu ni moč zaslediti podrobnosti o 7. sklonu slovenščine, ki ni več v uporabi. Jasno je, da se jezik spreminja, da deli le tega izumirajo in se uvajajo novosti, vseeno pa me je zmotilo dejstvo, da o 7. sklonu sploh nihče nič ne ve. Konec koncev, izumrl je tudi predpretekli čas, pa ga včasih še vedno zasledimo (npr. je bil zmagal).
Rad bi izvedel več o 7. sklonu slovenščine, morda kakšen primer.
In zanima me tudi, kakšno sklanjanje je on pojde, oni govore – to se namreč še vedno večkrat zasledi v kakšni literaturi. Je to morda 7. sklon?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Zvalnik v slovenščini
Nekje sem zasledila, da ima slovenščina tudi sedmi sklon ZVALNIK, vendar je v vseh srednješolskih učbenikih za slovenščino vedno navedenih samo šest sklonov. Mi lahko prosim poveste kaj več o zvalniku in njegovi rabi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
žoja žoje
samostalnik ženskega spolažòːja
trak
pər káːpẹ, ƀìəš, màːja tọ̀ːt máːšn̥ ˈđou̯ta zvẹ́ːzan, alẹ̀ː, ˈto je žòːja, ˈđou̯ta k vìːsẹ
PRIMERJAJ: žnura (3. pomen)
žòk žôka
samostalnik moškega spolaˈžak, ˈžḁk
žep
ˈjes pa mùərm̥ mẹ́ːtẹ .. [ƀúːrtax] ƀìəš skùəs kòːj? đə màːm ˈžak, [...] màːm ˈwəsčəs kak šnáːjcər nòːtrẹ