človek m, F
66,
adagia sunt: Poshtenîa ſe
zhlovik vuzhy od tovarshtva;
candidus homo, en
zhlovik riſnizhen;
decrepitus, -a, -um, en ſtar
zhlovik, kateri v'jamo viſſy, cilú ſtar;
ecce homo, pole en
zhlovik;
empetrum, -tri, enu ẛeliṡzhe ẛa kamen
v'zhlovéki;
gigas, en Ris, en velik viſſok
zhlovik, junazhki;
homo, zhlovik;
hybrida, en
zhlovik, kateriga ozhe, inu mati, néſta obá s'ene deṡhele;
indigena, en deṡhelṡki
zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen;
iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri
zhlovéka leiniga déla;
laborifer, ut laborifer homo, en
zhlovik s'velikim déllam obdán;
nauci homo, ṡanikerni
zhlovik;
paganus, -ni, en vaṡki
zhlovek, is vaſſy;
pituitosus, -a, -um, zhlovik vodene kryi, ſhmerkou;
plumbeus homo, en teṡhák
zhlovik, en tempil;
popa, -ae, debeliga trebuha, en madál
zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne
- èloveki mn., F2, fluxi homines, zhlovéki vſim luſhtam podani; homines, ljudjè, zhlovéki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
glid m, F
30,
articulus, zhlink,
glid, vud;
artus, artuum, glidi tega ṡhivota,
glidi;
atnepos, vnúk v petim
glidu;
deartuare, glide reṡklepati;
iners membris, ſlabih
glidou;
interdatus, -a, -um, ſhpiṡha v'te
glide reṡdilena;
membra, vudi,
glidi, glidje;
membratim, od vuda do vuda od
glida do
glida;
membrum, -bri, vud,
glid;
syllaba, -ae, en
glid puṡhtobou;
trisyllabus, -a, -um, ena beſſéda s'treimi
glidi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
kopriva ž, F
9,
balote, -tes, enu ſmerdezhe ẛeliṡzhe, mertve
koprive;
cania, -ae, te divje hude pekozhe
koprive, ẛhagalize;
chalceo, ena ſorta
kopriú, ali oſſatja;
lamié, ſmardliva
kopriva;
leucacantha, -ae, ene neṡnane
koprive, ali bodèzhe ṡeliṡzhe;
marrubium, -bÿ, pluzhnu ṡeliṡzhe, ſumrak, mertve
koprive;
prasium, mertve
koprive;
urtica, -ae, kopriva;
urtica iners, mertva
kopriva
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kopriva ž, lamium mertve
koprive Scopoli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
len prid., F
22,
ab re est remiſsior, on je v'ſvoih rizhéh prevezh
lejn, ali tragliu;
bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga
leiniga volla ẛraſtejo;
desediosus, nemaren,
len, tragliu, gingau;
discinctus, -a, -um, reſpaſſani: tudi
lein, tragliu, ṡanikeren;
hebere, lein biti;
ignavus dolor, en beteṡh, kateri ſtury eniga
leiniga, ṡanikarniga;
iners, -tis, leṡhák,
lein;
iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka
leiniga déla;
lachanizare, nemaren inu
lein biti;
negligens, vtragliu,
lein, nemaren, nefliſſen;
persegnis, -ne, cilú
lein, inu tragliu;
piger, -ra, -rum, vtragliu,
lein, nemarin, nedélovin;
pigrari, pigritari, lein, nemarin, inu vtragliu biti per déllu;
pigrescere, pigritare, nemarin, ali
lein perhajati;
reses, -dis, lein, tragliu, kateri li poſeida, inu n'hozhe délati;
signipes, -dis, en
lein zhlovik, kateri nei dubelṡhi hoditi, en
leini, kaſni peiṡhiz, kateri kaſnú nogè prestavla;
signis, -gne, nemaren,
lein, vtragliu;
socors, -dis, nemarin,
lein, nepametin;
taediosus, -a, -um, tragliu,
lein, toṡhliu;
torpescere, lein perhajati;
torpidus, -a, -um, obterpnên, nemarin, cilú
lein, inu tragliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ležak prid., iners, inertis, leshák, lein
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
mraz m, F
19,
â frigore se defendit, on ſe ẛupar
mraẛa brani;
algar, velik
mras, ali ẛhaloſt;
algeo, -ere, mras tarpéti, ali ẛhalovati, ẛmersovati;
algus, mras, antiperistasis, kadar
mraṡ vrozhino preṡhene, ali vrozhina
mraṡ;
dirigere, â dirigeo, ṡkrepeniti od
mraṡa;
durum frigus, hud, terd
mraṡ;
frigus, mraṡ, ṡima;
frigutire, od
mraṡa trepetati;
gelu, lèd,
mraṡ;
iners frigus, en otoṡhen
mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla;
obrigere, od
mraṡa vterpniti;
opacum frigus, mraṡ od ſénze;
perfrigere, premarṡniti, vṡebſti, ſylnu
mraṡ biti;
pernio, -onis, en mihúr na nogah od
mraṡa, ali en napok, napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na petah od
mraṡa, ali ṡime;
rhagadez, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od
mraṡa;
rigescere, ṡmarṡniti, od
mraṡa okrepeniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
otožen prid., iners frigus, en
otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla;
taedere, tragliv biti, zagovati, vtragati,
otoṡhnu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
slab prid., F
38,
analectes, ſlábe pameti;
enervare, ſlabiga ſturiti, ob múzh perpraviti, múzh vṡèti;
enervatus, -a, -um, preṡ mozhy,
ſláb, nevézhen;
flaccescere, uvèlu ali
ſlabú perhajati;
iners membris, ſlabih glidou;
invalidus, -a, -um, ſláb, bolán, pres mozhy;
labefacere, labefactare, ſhvoh, ali
ſlabú ſturiti, omamiti;
labefieri, ſlab perhajati, oſlabiti;
langvere, ſláb, mlahou, v'viel biti;
langvidus, -a, -um, ſláb, mlahou, v'viel;
meraculus, -a, -um, enu
ſlabu vinu, v'katerim je malu vodé;
oblangvere, ſlab, ali truden biti, oſlabiti;
sublestus, -a, -um, ſláb, nehiter, mlahau, omahliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.