Tiskanje

Acquaviva delle Fonti

Predlog

Acquavive delle Fonti samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [aku̯avíva dele fónti], rodilnik [aku̯avíve dele fónti]

BESEDOTVORJE: acquavivski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Agrigento

Predlog

Agrigenta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

pokrajina v Italiji

IZGOVOR: [agridžénto], rodilnik [agridžénta]

BESEDOTVORJE: Agrigentčan, Agrigentčanka, Agrigentčanov, Agrigentčankin, agrigentski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Akvapendens zemljepisno lastno ime Acquapendente: Pride S. Rochus v' tu meſtu Aquapendens im. ed. imenovanu Acquapendente, mesto v srednji Italiji, kjer je sv. Rok v bolnišnici stregel kužnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Akvino zemljepisno lastno ime de Akvino cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Inu s. Thomas de Aquino samerka (I/1, 102) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny s' Thomasam De Aquino (III, 200) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas de Aquino (III, 428) Aquino, mestece v južni Italiji med Rimom in Neapljem, po katerem se je imenovala plemiška družina sv. Tomaža Akvinskega; → Tomaž 2., → Akvinas, → Akvinates.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Alboinus m osebno lastno ime Alboin: Rosimonda longobardarska Krajliza, Kadar nje Krajl Albojnus im. ed. je bil vmerl (I/2, 109) Alboin (vladal 561–572), ustanovitelj langobardske države v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Aleksandrija -e ž zemljepisno lastno ime Aleksandrija: nje Ozha Krajl je bil umerl v' tem meſti Alexandria im. ed. ǀ dua brata is Alexandriæ rod. ed. ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio tož. ed. ǀ pride ſam Maximinus Ceſſar v' Alexandrio tož. ed. ǀ ob zhaſſu S. Marca hishe v' Alexandry mest. ed. ſo kakor kloshtri bily Ni gotovo, da je v vseh zgledih mišljeno egipčansko mesto Aleksandrija. Samo po Aleksandru Velikem se je v antiki imenovalo osem mest, po papežu Aleksandru III. pa se v severni Italiji imenuje Alessandria.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Alessandria

Predlog

Alessandrie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [alesándrija], rodilnik [alesándrije]

BESEDOTVORJE: Alessandrijčan, Alessandrijčanka, Alessandrijčanov, Alessandrijčankin, alessandrijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Alghero

Predlog

Alghera samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [algêro], rodilnik [algêra]

BESEDOTVORJE: Algherčan, Algherčanka, Algherčanov, Algherčankin, algherski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alpín -a m (ȋ)
v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec: alpine je prisilil k predaji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

alpínec -nca m (ȋ)
1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah
2. šport. žarg. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ambasador

Predlog

ambasadorja samostalnik moškega spola

diplomatski predstavnik države v tujini

v prenesenem pomenu ugledna oseba, ki se zavzema za uveljavitev nečesa

IZGOVOR: [ambasádor], rodilnik [ambasádorja]

BESEDOTVORJE: ambasadorjev

ZVEZE: ambasador miru (OZN), Unicefov ambasador, ambasador znanosti

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Anaksialus -la m osebno lastno ime Anaksilaj (?): Pishe Phavorinus, de krajl Anaxialus im. ed. ſe je bil ſiſtaral, inu obeniga Synu nej imel ǀ Anaxialus im. ed. odgovorj ǀ ſo bily shli Anaxiala tož. ed. sa ſvit uprashat (III, 508) Morda je mišljen Anaksiláj, gr. Ἀνάξιλας (umrl 476/5 pr. Kr.), tiran v Regionu (danes Reggio v južni Italiji), ki pa je zapustil dva majhna otroka. Zapisi so morda prenarejeni po Pozejdonovem epitetu ἀναξιάλος.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ancona

Predlog

Ancone samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [ankóna], rodilnik [ankóne]

BESEDOTVORJE: Ancončan, Ancončanka, Ancončanov, Ancončankin, anconski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Andria

Predlog

Andrie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [ándrija], rodilnik [ándrije]

BESEDOTVORJE: Andrijčan, Andrijčanka, Andrijčanov, Andrijčankin, andrijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ángelska kóža -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

animírati -am dov. in nedov. (ȋ)
navdušiti, spodbuditi, razgibati1: ta igralec zna animirati občinstvo; animiral jih je za petdnevni izlet po Italiji
♦ gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa

animíran

-a -o:

pri predstavi so bile lutke slabo animirane

animirani film risani ali lutkovni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Apeníni -ov m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Apeninski polotok

Predlog

Apeninskega polotoka samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polotok v Italiji

IZGOVOR: [apenínski pólotok], rodilnik [apenínskega pólotọka] in [apenínski polotòk], rodilnik [apenínskega polotóka]

PRIMERJAJ: apeninski, polotok

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Apulija ž zemljepisno lastno ime Apulija: v' tej desheli Appulia im. ed. v' tem Meſti Bari (III, 598) Apúlija, lat. Apulia, pokrajina v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ardít -a m (ȋ)
v Italiji, med obema vojnama vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist: spopadli so se z arditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Arezzo

Predlog

Arezza samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj in pokrajina v Italiji

IZGOVOR: [aréco], rodilnik [aréca]

BESEDOTVORJE: Arečan, Arečanka, Arečanov, Arečankin, areški

PRIMERJAJ: Gvido iz Arezza, dʼArezzo

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Assisi

Predlog

Assisija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [asízi], rodilnik [asízija]

BESEDOTVORJE: Assisijčan, Assisijčanka, Assisijčanov, Assisijčankin, asiški in assiški in assisijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Augusta

Predlog

2 Auguste samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [au̯gústa], rodilnik [au̯gúste]

BESEDOTVORJE: Augustčan, Augustčanka, Augustčanov, Augustčankin, augustski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

avtohtóna manjšína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

babion

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

balíla -e ž (ȋ)
v fašistični Italiji organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Bari zemljepisno lastno ime Bari: novo Zerku, katero je puſtil v' tem Meſti Bari im. ed. ſidat (III, 597) ǀ v' tej desheli Appulia v' tem Meſti Bari im. ed. (III, 598) ǀ ſe oberne pruti timu meſti Bari im. ed. (III, 598) Bari, mesto v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

barọ̑k -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Bazilikata -e ž zemljepisno lastno ime Bazilikata: ſo bili zhes morje ſe prepelali, inu v' deshelo Baſilicata im. ed. imenovano prishli ǀ kadar pak ſo supet v' Baſilicato tož. ed. ſe povernili (V, 261) Bazilikáta, it. Basilicata, pokrajina v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Bazovica

Predlog

Bazovice samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj blizu Trsta v Italiji

IZGOVOR: [bazovíca], rodilnik [bazovíce]

BESEDOTVORJE: Bazovec, Bazovka, Bazovčev, Bazovkin, bazovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Belopéški jézeri -ih jézer s dv., zem. i. (ẹ̑ ẹ̑) |jezeri v severovzhodni Italiji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Beneška Slovenija

Predlog

Beneške Slovenije samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v severovzhodni Italiji

IZGOVOR: [benéška slovénija], rodilnik [benéške slovénije]

BESEDOTVORJE: Beneški Slovenec, Beneška Slovenka, beneškoslovenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Benéška Slovénija -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ ẹ́) |pokrajina v severovzhodni Italiji|: v ~i ~i
beneškoslovénski -a -o (ẹ́)
Benéški Slovénec -ega -nca m, druga enota z -em preb. i. (ẹ̑ ẹ́)
Benéška Slovénka -e -e ž, preb. i. (ẹ̑ ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Benetke

Predlog

Benetk množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [benétke], rodilnik [benétk]

BESEDOTVORJE: Benečan, Benečanka, Benečanov, Benečankin, beneški

ZVEZE: dolenjske Benetke, male Benetke, severne Benetke

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Bergamo zemljepisno lastno ime de Bergamo cit. pril. iz Bergama: kakor berem od Polj. Franciſca de Bergamo Capucineria (II, 58) Bêrgamo, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bersaljêr -a in -ja m (ȇ)
v Italiji vojak posebne pehotne enote, s perjem na klobuku: ofenziva bersaljerov; kolona motornih koles z bersaljeri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Bevilacqua

Predlog

2 Bevilacque samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [beviláku̯a], rodilnik [beviláku̯e]

BESEDOTVORJE: Bevilacqovčan, Bevilacqovčanka, Bevilacqovčanov, Bevilacqovčankin, bevilacqovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bòb Frazemi s sestavino bòb:
bòb iz krópa pobírati, bòb ob sténo metáti, bòb v sténo metáti, íti bòb iz krópa pobírat, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, rêči bôbu bòb, vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bómba Frazemi s sestavino bómba:
delováti kot bómba, eksplodírati kàkor bómba, odjékniti kàkor bómba, odjékniti kot bómba, odmévati kàkor bómba, póčiti kot bómba, tréščiti kàkor bómba, učinkováti kot bómba, udáriti kot bómba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Brescia

Predlog

Brescie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj in pokrajina v Italiji

IZGOVOR: [bréša], rodilnik [bréše]

BESEDOTVORJE: Brescian, Brescianka, Brescianov, Bresciankin, breški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Brindisi

Predlog

Brindisija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [bríndizi], rodilnik [bríndizija]

BESEDOTVORJE: Brindisijčan, Brindisijčanka, Brindisijčanov, Brindisijčankin, brindisijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

búffo -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

bufonáda -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Cadore

Predlog

Cadoreja tudi Cadore Cadora samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

regija v Italiji

IZGOVOR: [kadóre], rodilnik [kadóreja] tudi [kadóra]

BESEDOTVORJE: Cadorejčan, Cadorejčanka, Cadorejčanov, Cadorejčankin, cadorejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Campi Flegrei

Predlog

Campi Flegreia samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

ognjeniško območje v Italiji

IZGOVOR: [kámpi flegrêj], rodilnik [kámpi flegrêja]

PRIMERJAJ: Flegrejske poljane

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Canossa

Predlog

Canosse in Kanosa Kanose samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [kanósa], rodilnik [kanóse]

ZVEZE: iti v Canosso/Kanoso, pot v Canosso/Kanoso

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Canóssa Frazemi s sestavino Canóssa:
hodíti kot v Canósso, íti v Canósso, odíti v Canósso, odpráviti se v Canósso, podáti se v Canósso, pót v Canósso, príti v Canosso

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Capua

Predlog

Capue samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [kápua], rodilnik [kápue]

BESEDOTVORJE: Capuanec, Capuanka, Capuančev, Capuankin, capuanski

PRIMERJAJ: Kapua

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Carrara

Predlog

2 Carrare samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [karára], rodilnik [karáre]

BESEDOTVORJE: Carrarčan, Carrarčanka, Carrarčanov, Carrarčankin, carrarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

carrarski mármor -ega -ja m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

castelgombertski skládi -ih -ov m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Catanzaro

Predlog

Catanzara samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [katandzáro], rodilnik [katandzára] in [katancáro], rodilnik [katancára]

BESEDOTVORJE: Catanzarčan, Catanzarčanka, Catanzarčanov, Catanzarčankin, catanzarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Cefalù

Predlog

Cefalùja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [čefalú], rodilnik [čefalúja]

BESEDOTVORJE: Cefalùjčan, Cefalùjčanka, Cefalùjčanov, Cefalùjčankin, cefalùjski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Certificirana elektronska pošta in slovenski ustreznik

Zanima me slovenska kratica za: certificirana elektronska posta. V Italiji uporabljamo kratico »PEC« - Posta Elettronica Certificata. V Vasem odgovoru, prosim, da mi poleg slovenske kratice omenite se anglesko kratico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Cesena

Predlog

Cesene samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [čezéna], rodilnik [čezéne]

BESEDOTVORJE: Cesenčan, Cesenčanka, Cesenčanov, Cesenčanik, cesenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Cezena ž zemljepisno lastno ime Cesena: v' lashki desheli v' tem meſti Cæſena im. ed. je velika kuga (III, 438) Cesena, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Chianti

Predlog

Chiantija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gričevnata regija v Italiji

IZGOVOR: [kjánti], rodilnik [kjántija]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Chioggia

Predlog

Chioggie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [kjódža], rodilnik [kjódže]

BESEDOTVORJE: Chioggian, Chioggianka, Chioggianov, Chioggiankin, chioški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Cimber

Predlog

1 Cimbra samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik nemške jezikovne manjšine v severni Italiji

v množini Cimbri nemška jezikovna manjšina v severni Italiji

IZGOVOR: [címbər], rodilnik [címbra]

BESEDOTVORJE: Cimber, Cimbrinja, Cimbrov, Cimbrinjin, cimbrski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Cimbri ali Kimbri?

S kolegi smo naleteli na dilemo o ustreznosti zapisa etnonima nemške jezikovne manjšine (Cimbri ali Kimbri) v severni Italiji, in sicer opažamo, da je v virih stanje izredno neenotno celo v strokovni literaturi. Zanimajo nas seveda tudi oblike za ustrezne izpeljanke.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Cimbrinja

Predlog

1 Cimbrinje samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica nemške jezikovne manjšine v severni Italiji

IZGOVOR: [címbrinja], rodilnik [címbrinje]

BESEDOTVORJE: Cimbrinjin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Civitavecchia

Predlog

Civitavecchie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [čivitavékja], rodilnik [čivitavékje]

BESEDOTVORJE: Civitavečan, Civitavečanka, Civitavečanov, Civitavečankin, civitaveški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

commedia dell’arte -e -- ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Cortenuova

Predlog

Cortenuove samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [kortenu̯ôva], rodilnik [kortenu̯ôve]

BESEDOTVORJE: Cortenuovčan, Cortenuovčanka, Cortenuovčanov, Cortenuovčankin, cortenuovski

ZVEZE: bitka pri Cortenuovi/Custozzi

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Cremona

Predlog

Cremone samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [kremóna], rodilnik [kremóne]

BESEDOTVORJE: Cremončan, Cremončanka, Cremončanov, Cremončankin, cremonski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Cuneo

Predlog

2 Cunea samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj in pokrajina v Italiji

IZGOVOR: [kúneo], rodilnik [kúnea]

BESEDOTVORJE: Cunejčan, Cunejčanka, Cunejčanov, Cunejčankin, cunejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Custoza

Predlog

Custoze tudi Custozza Custozze samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [kustóca], rodilnik [kustóce]

BESEDOTVORJE: Custočan, Custočanka, Custočanov, Custočankin, custoški

ZVEZE: bitka pri Custozi/Custozzi

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

črédnik Frazemi s sestavino črédnik:
kričáti kot črédnik, vpíti kot črédnik

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dèska Frazemi s sestavino dèska:
bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], kot odskóčna dèska [za kóga/kàj], postáti odskóčna dèska [za kóga/kàj]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dím Frazemi s sestavino dím:
bíti [kot] dím [za kóga], bíti prázen dím, bíti vèč díma kot ôgnja, íti v dím, iz díma v ôgenj, izgíniti kot dím, izpuhtéti kot dím, ní díma brez ôgnja, odíti v dím, prázen dím, razblíniti se kot dím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Doberdob

Predlog

1 Doberdoba samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [dọberdóp], rodilnik [dọberdóba]

BESEDOTVORJE: Doberdobčan, Doberdobčanka, Doberdobčanov, Doberdobčankin, doberdobski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Doberdób -a m, zem. i. (ọ̑) |kraj v severni Italiji|: v ~u
doberdóbski -a -o (ọ̑)
Doberdóbčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Doberdóbčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Doberdobska planota

Predlog

Doberdobske planote samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

planota v Italiji

IZGOVOR: [dọberdópska planôta], rodilnik [dọberdópske planôte]

PRIMERJAJ: doberdobski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Doberdobski Kras

Predlog

Doberdobskega Krasa samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v severni Italiji

IZGOVOR: [dọberdópski krás], rodilnik [dọberdópskega krása]

BESEDOTVORJE: doberdobskokraški

PRIMERJAJ: doberdobski, Kras

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dolomȋt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dopísnik -a m (ȋ)
1. kdor za medij, tiskovno agencijo poroča o dogajanju, novicah iz tujih držav, krajev, drugih delov države: to poroča naš dopisnik; naš italijanski dopisnik v Italiji; dopisnik iz Moskve, Londona, New Yorka; olimpijskih iger se je udeležil kot posebni dopisnik Dela / vojni dopisnik z vojnih območij / izpopolniti je treba mrežo dopisnikov po vsej Sloveniji
2. kdor si dopisuje: vsak dan odgovarja na pisma številnih dopisnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Dve jezeri – različna imena: »Klanški«, »Mangartski« ali »Belopeški jezeri«?

V kakšnem razmerju so različna imena jezer pod Mangartom: Klanški, Mangartski ali Belopeški jezeri? Ali v knjižnem jeziku uporabljamo vsa imena enakovredno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Dvojezična imena na Južnem Tirolskem

Precej po TV spremljam zimske športe, tudi ko se tekme dogodijo na t.i. Južnem Tirolskem v Italiji. Eni komentatorji te kraje imenujejo po njihovem nemškem poreklu (npr. Antholz, Toblach), medtem ko se nekateri novinarji poslužujejo "uradnih" italijanskih imen (Anterselva, Dobbiaco). Zmešnjava je popolna, saj marsikdo ne ve, da je nemški Toblach italijanski Dobbiaco itn. Kaj vi menite, kako bi moralo biti prav v krajih z nemško večino?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

dvórni plés -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Enobesedna imena ustanov

Zanima me enobesedno ime ustanove (testna naloga pri slovenskem jeziku v 5. razredu).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Etrúrija -e ž, zem. i. (ú) |antična pokrajina v Italiji|: v ~i
etrúrijski -a -o in etrúrski -a -o in etruščánski -a -o (ú; ȗ; ȃ)
Etrúrijec -jca m z -em preb. i. (ú) Etruščan
Etruščàn -ána in Etruščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Etrúrijka -e ž, preb. i. (ú) Etruščanka
Etruščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Etrúrijčev -a -o (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

fašíst -a m

privrženec fašizma v Italiji od 1922 do 1943

SINONIMI:

slabš. črna srajca, slabš. črnosrajčnik, slabš. črnuh, slabš. črnuhar, knj.izroč. snopar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

fašístični -a -o prid.

ki je v zvezi s fašisti v Italiji od 1922 do 1943

SINONIMI:

knj.izroč. snoparski

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

fašízem -zma m (ī)
politična ureditev, ki temelji na diktaturi, kultu osebnosti, nestrpnosti do drugače mislečih, šovinizmu, rasizmu in agresivni zunanji politiki, med obema vojnama in med drugo svetovno vojno, zlasti v Italiji in Nemčiji: zmaga nad fašizmom; gibanje, vojna proti fašizmu / naša dežela pod fašizmom fašistično okupacijo / Smrt fašizmu – svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov
// gibanje za tako ureditev: pristaši fašizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

fašīzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

federál -a m (ȃ)
v fašistični Italiji tajnik pokrajinske zveze fašistične stranke: sodeloval je s federalom v Gorici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

federál -a m, člov. (ȃ) |tajnik v fašistični Italiji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ferara ž zemljepisno lastno ime Ferrara: Sprizhat bi nam mogal uni Purgar is tiga meſta Ferrara im. ed. (V, 217) Ferrara, mesto v severovzhodni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ferragosto in feragósto -a [feragósto] m (ọ̑) v Italiji
kolektivni poletni dopust, ki se začne 15. avgusta: dopustniki se vračajo s ferragosta; čas ferragosta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Fiesole

Predlog

Fiesol množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [fjézole], rodilnik [fjézol]

BESEDOTVORJE: Fiesolčan, Fiesolčanka, Fiesolčanov, Fiesolčankin, fiesolski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Flegrejske poljane

Predlog

Flegrejskih poljan množinska samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

ognjeniško območje v Italiji

IZGOVOR: [flegrêjske poljáne], rodilnik [flegrêjskih polján]

PRIMERJAJ:

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Furlanija – Julijska krajina

Predlog

Furlanije – Julijske krajine samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v Italiji

IZGOVOR: [furlaníja – júlijska krájina], rodilnik [furlaníje – júlijske krájine]

PRIMERJAJ:

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Furlanski Dolomiti

Predlog

Furlanskih Dolomitov množinska samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gorovje v Italiji

IZGOVOR: [furlánski dolomíti], rodilnik [furlánskih dolomítou̯]

PRIMERJAJ: furlanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

futurístična dramátika -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

futurístično gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Galilei

Predlog

Galileia in Galilej Galileja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

italijanski fizik, matematik, astronom

IZGOVOR: [galilêj], rodilnik [galilêja]

BESEDOTVORJE: Galileiev in Galilejev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

gibelín -a m (ȋ)
zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš cesarske politike, usmerjene proti papeški politiki: genovski gibelini; gvelfi in gibelini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Glavni ali vrstilni števnik?

Zanima me, ali je v spodnjem primeru napaka in bi morala za številko 13 pisati pika, torej ali gre za glavni ali vrstilni števnik.

Primer: /.../ Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji /.../.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

góba Frazemi s sestavino góba:
íti po góbe, množíti se kot góbe po dežjù, napíti se kot góba, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, píti kot góba, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, rásti kot góbe [po dežjù], vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, zrásti kot góbe po dežjù, žéjen kot góba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

gomoljíka gomoljíke samostalnik ženskega spola [gomoljíka]

1.

krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: tartuf

1.1.

;

SINONIMI:

tartuf

STALNE ZVEZE: bela gomoljika, črna gomoljika, perigordska gomoljika, poletna gomoljika
ETIMOLOGIJA: ↑gomolj

Gonzaga

Predlog

2 Gonzage samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [gondzága], rodilnik [gondzáge]

BESEDOTVORJE: Gonzačan, Gonzačanka, Gonzačanov, Gonzačankin, gonzaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Gorica

Predlog

Gorice samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [goríca], rodilnik [goríce]

BESEDOTVORJE: Goričan, Goričanka, Goričanov, Goričankin, goriški

PRIMERJAJ: Nova Gorica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Goríca -e ž, zem. i. (í) |mesto v severni Italiji|: v ~i
goríški -a -o (í)
Goričàn -ána in Goričán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Goričánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Grádež -a m z -em zem. i. (ȃ) |mesto v severni Italiji|: v ~u
grádeški -a -o (ȃ)
Gradežàn -ána in Gradežán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Gradežánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

gvélf -a m (ẹ̑)
zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki: najprej je bil gvelf, nato gibelin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

hierárh -a m (ȃ)
1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi Katoliške cerkve
2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

hinávstvo hinávstva samostalnik srednjega spola [hináu̯stvo]

dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavščina

ETIMOLOGIJA: iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’, glej ↑hinavec

humanístična dráma -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

humanístično gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Imola

Predlog

Imole samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

dirkališče v Italiji

IZGOVOR: [ímola], rodilnik [ímole]

BESEDOTVORJE: Imolčan, Imolčanka, Imolčanov, Imolčankin, imolski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

iredentízem -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Italija

Predlog

Italije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Italija

država v Evropi

IZGOVOR: [itálija], rodilnik [itálije]

BESEDOTVORJE: Italijan, Italijanka, Italijanov, Italijankin, italijanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

italijanáš -a m (á)
slabš. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: zagrizen italijanaš; italijanaši in nemčurji
♦ zgod. italijanaš v Dalmaciji in Istri, od dualizma do prve svetovne vojne pristaš stranke, ki se je v začetku zavzemala za avtonomijo, kasneje pa za priključitev k Italiji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

italijánstvo -a s (ȃ)
državna in politična pripadnost k Italiji: ob vsaki priložnosti poudarja svoje italijanstvo
// italijanska kultura in miselnost: širjenje, vpliv italijanstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Izvor imena »Cermaria«

Ime mi je CC [anon. moderator], sem italijanski državljan in raziskujem izvor svojega priimka, ki v Italiji (še posebej v okolici Pesara) ni preveč prisoten. Zanima me, če bi lahko bilo poreklo lahko slovensko, saj v italijanščini ne pomeni nič, v slovenščini pa bi lahko pomenilo Črna Marija, morda zapisano Cermarija. Najstarejši dokumenti naše družine v Italiji so iz leta 1850, v Pesaru. Na koga se lahko obrnem za dodatne informacije?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Izvor priimka »Rebolj«

Na pobudo sorodstva vam pošiljam vprašanje o izvoru priimka Rebolj, oz. izrazov ki se vežejo na ta koren. Katere besede se v slovenščini končujejo na -olj (nečemu podoben?).

Po lastnem raziskovanju se koren besede rebolj veže na ime rastline (drevo jesen) in nastopa v severni Italiji ter Španiji.

Kdaj se ohranja j na koncu besed (rebol, rebolj, reboll, rebollli, reboly, rebolly ... ).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Jesolo

Predlog

Jesola in Iesolo Iesola samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [jézolo], rodilnik [jézola]

BESEDOTVORJE: Jesolčan/Iesolčan, Jesolčanka/Iesolčanka, Jesolčanov/Iesolčanov, Jesolčankin/Iesolčankin, Jesolski/Iesolski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Joahim(us) m osebno lastno ime 1. Jojakim: rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham … Ioachim im. ed. ǀ nekadaj Mashnik Ioachim im. ed. je od te brumne Iudithe djal ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim im. ed. s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal 2. Joahim: letu poterdi Appat Ioachim im. ed. ǀ od rojſtua Svetiga Franciſca ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus im. ed. 1. Jojakím, veliki duhovnik v Jeruzalemu (SP Jdt 4,6) 2. Morda je mišljen cistercijanski opat Jóahim iz Flóre (1132–1202), mistični pisec, ki pa je deloval v južni Italiji.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Julijci

Predlog

Julijcev množinski samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

skrajšano ime za Julijske Alpe

gorovje v severozahodni Sloveniji in severovzhodni Italiji

IZGOVOR: [júlijci], rodilnik [júlijceu̯]

PRIMERJAJ: Julijske Alpe

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Julijske Alpe

Predlog

Julijskih Alp množinska samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gorovje v severozahodni Sloveniji in severovzhodni Italiji

IZGOVOR: [júlijske álpe], rodilnik [júlijskih álp]

PRIMERJAJ: Vzhodne Julijske Alpe, Zahodne Julijske Alpe

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Kako je prav: »kvinoja« ali »kinoja«

Na zavoju znamke Bio natura, ki sem ga nedavno kupila, piše »Bio kvinoja«, medtem ko se v angleški verziji na istem zavoju pojavlja zapis »Quinoa«, v ruski in makedonski različici pa je v ime v cirilici pravilno fonetizirano kot »kinoa«. Zakaj se torej v slovenščini vsiljuje povsem napačna izgovorjava?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Kako naglasiti samostalnik »malvazija«?

Par dni nazaj, kje drugje kot v bifeju za šankom, je nek možakar naročil deci malvazije. Natančneje rečeno, je naročil deci malvázije. Seveda je bil »celinec«. Mi seveda nato družno v smeh, vendar smo možakarja tudi korektno poučili o pravilnem poudarku. Naročil je namreč malvazíjo in nikakor ne malvázije. Poudarek je izključno na i, tako v slovenščini, hrvaščini, kot tudi v italijanščini. Ker pa smo po naravi konec tedna popoldne za šankom zelo študiozni in ima že vsak »kafič« dostop do spleta, se je ena brihtna glava spomnila in se povezala na spletni slovar slovenskega knjižnega jezika. To je bil šele smeh.

Tako piše — »copy-paste« s spletne strani:

malvázija in malvazíja-e ž […] 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazijaje dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
malvázijec in malvazíjec -jca m […] redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca

Moje dobrohotno priporočilo je, da malvázijo preprosto odstranite iz slovarja. Kot sem že omenil, obstaja in se pravilno izgovarja samo malvazíja, torej je poudarek na črko 'i'. To velja za trto in za vino.

Res je sicer, da pri nas poznamo samo belo malvazijo, vendar, obstaja tudi črna malvazija. Par let nazaj jo je prinesel moj kolega iz Albanije, pridelujejo pa jo tudi v srednji in južni Italiji, verjetno pa še kje drugje na mediteranskem območju. Torej je razlaga v SSKJ pomanjkljiva, ko v zvezi z malvazijo omenja samo belo grozdje in belo vino. In za konec še pripomba na točko dva, kjer kot vino omenjate malvazijca. Ja moj bog, le kje ste to pobrali. Sicer je ob malvazijcu tudi pristavek »redko«, vendar bi pripomnil, da redko ni pravi pristavek. Bolj bi ustrezal »barjansko«. Pa šalo na stran. Točko dva, torej malvazijca, je potrebno v celoti črtati iz SSKJ.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Kako sklanjamo ime »Tenerife«?

Kako sklanjamo ime Tenerife?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Kampanija

Predlog

Kampanije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v Italiji

IZGOVOR: [kampánija], rodilnik [kampánije]

BESEDOTVORJE: Kampanijec, Kampanijka, Kampanijčev, Kampanijkin, kampanijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Kanálska dolína -e -e ž, zem. i. (ȃ í) |pokrajina v severni Italiji|: v ~i ~i
kanálski -a -o in kanalskodolínski -a -o (ȃ; ȋ)
Kanálec -lca m s -em preb. i. (ȃ)
Kanálka -e ž, preb. i. (ȃ)
Kanálčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

karbonár -ja m (á)
zgod., v Italiji član tajnega društva za osvoboditev in združitev Italije v začetku 19. stoletja: preganjati karbonarje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

karbonárstvo -a s (ȃ)
zgod., v Italiji dejavnost karbonarjev: obtožili so ga karbonarstva; organizatorji karbonarstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

karnevál -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Kárnija -e ž, zem. i. (ȃ) |keltsko področje v današnji Italiji; italijanska pokrajina|: v ~i
kárnijski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

katárec -rca m (ȃ)
zgod. pripadnik srednjeveške verske ločine v južni Franciji in severni Italiji: katarci in patareni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Kdo je vršilec: »predlog ustavne obtožbe Janeza Janše«

Predlog ustavne obtožbe Janeza Janše. Nepoučeni bi pomislil, da je Janez janša podal predlog ustavne obtožbe. Proti komu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kikiríki1 kikiríkija samostalnik moškega spola

1.

navadno v ednini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: arašid

1.1.

;

SINONIMI:

arašid

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. kikirìki) iz it. chicchi ricchi ‛izdatna zrna’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kís -a m (ȋ)
tekočina kislega okusa, ki se uporablja zlasti kot začimba: dodati, vliti kis na solato; olje in kis / jabolčni, sadni, vinski kis; balzamični kis aromatičen, slajši kis navadno temnejše barve, po izvoru iz Modene v Italiji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kolonélo -a m (ẹ̑)
v Italiji polkovnik: povelje je izdal kolonelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Komo zemljepisno lastno ime Como: v' tem Meſti Como im. ed. je bil en Gospud (II, 427) Como, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

komúna -e ž (ȗ)
1. publ. občina: razvite in nerazvite komune / sedež komune
2. polit., v socializmu družbenoekonomska in politična samoupravna skupnost kot enota socialistične družbe: vloga komune; občina kot komuna
3. zgod., v srednjem veku mesto s precejšnjo samostojnostjo, samoupravo: razvoj komun v Franciji in Italiji / mestne komune
♦ zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kondotjêr -a in -ja tudi condottiere -a [druga oblika kondotjêre] m (ȇ)
zgod. poveljnik najemniške vojaške enote v Italiji: bronasti kip kondotjera; bil je sin beneškega kondotjera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kopíto Frazemi s sestavino kopíto:
bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, člôvek stárega kopíta, hudíčevo kopíto, íti po ênem kopítu, kopíta (kopíto) trébiti kómu, móž stárega kopíta, natégniti kóga/kàj na kopíto, nategováti kóga/kàj na kopíto, natézanje kóga/kàj na kopíto, po ênem in ístem kopítu, po ênem kopítu, po ístem kopítu, po stárem kopítu, pobráti kopíta, pobráti šíla in kopíta, trísto kopít(ov)

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

korónaepidemíja, koróna epidemíja samostalnik ženskega spola

epidemija bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kóst Frazemi s sestavino kóst:
bíti kóst v gŕlu kóga, kóst se zatákne kómu v gŕlu, kóst se zatíka kómu v gŕlu, [kot] kóst v gŕlu, kot pès na kóst, nagánjati kómu stráh v kostí, nagnáti kómu stráh v kostí, obírati kóga do kostí, obráti kóga do kostí, oglódati kóga do kostí, pogánjati kómu stráh v kostí, pognáti kómu stráh v kostí, polomíti kómu kostí, preštéti kómu kostí, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, sáme kostí so kóga, stráh léze kómu v kostí, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vlíti kómu stráh v kostí, vlívati kómu stráh v kostí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Kremona ž zemljepisno lastno ime Cremona: v' tem meſti Cremona im. ed. v' laski desheli (IV, 313) Cremona, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

krúzati nedovršni glagol

1.

pogovorno

potovati

1.1

pogovorno

voziti se naokoli, zlasti za sprostitev, užitek

2.

pogovorno

premikati se po prostoru, kraju brez naglice in navadno brez določenega cilja

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kvartét kvartéta samostalnik moškega spola [kvartét]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz štirih instrumentalistov ali pevcev

1.1.

2.

skupina štirih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj

STALNE ZVEZE: godalni kvartet, klavirski kvartet
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartett) iz it. quartetto, prvotno ‛četverica’, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kvéstor -ja m (ẹ́)
1. v Italiji najvišji policijski uradnik v provinci: župan in kvestor / biti imenovan za kvestorja
2. zgod., pri starih Rimljanih nižji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi finančne zadeve: kvestorji in cenzorji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kvestúra -e ž (ȗ)
1. v Italiji najvišji policijski urad v provinci: odpeljali so ga na kvesturo
2. nekdaj vpisni urad na univerzi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

kvesturín -a m (ȋ)
slabš., v fašistični Italiji policist: skupina črno oblečenih kvesturinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Lanciano

Predlog

Lanciana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [lančáno], rodilnik [lančána]

BESEDOTVORJE: Lanciančan, Lanciančanka, Lanciančanov, Lanciančankin, lancianski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

La Spezia

Predlog

La Spezie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [la spécja], rodilnik [la spécje]

BESEDOTVORJE: Laspečan, Laspečanka, Laspečanov, Laspečankin, laspeški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

laški

Predlog

laška laško pridevnik

nanašajoč se na mesto Laško

nekdaj nanašajoč se na italijansko pokrajino

slabšalno italijanski

IZGOVOR: [láški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Laško

Predlog

2 Laškega samostalnik srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina med Krasom in Sočo v Italiji

nekdaj Italija

IZGOVOR: [láško], rodilnik [láškega]

BESEDOTVORJE: Lah, Lahinja, Lahov, Lahinjin, laški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

latifúndija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Lecce

Predlog

Lecceja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [léče], rodilnik [léčeja]

BESEDOTVORJE: Leccejan, Leccejanka, Leccejanov, Leccejankin, leški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

léd Frazemi s sestavino léd:
bíti na tánkem lédu, dáti se kómu speljáti na léd, gládek kàkor léd, hláden kot léd, léd je prebít, [mŕzel] kot léd, na jezíku méd, v sŕcu léd, prebíti léd, pustíti se kómu speljáti na léd, speljáti kóga na léd, spólzek kàkor léd, státi na tánkem lédu, znájti se na tánkem lédu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Leonisa ž zemljepisno lastno ime Leonessaà Leonisa cit. pril. iz Leonesse: Iosephus à Leoniſsa ordna Capucinerskiga (II, 123) Leonessa, mesto v osrednji Italiji; → Jozef(us) 4.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

líktorski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na liktorje: liktorske dolžnosti / liktorski snop v fašistični Italiji butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol fašizma; liktorski sveženj pri starih Rimljanih butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol oblasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Londonski sporazum

Predlog

Londonskega sporazuma samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

mednarodni sporazum, podpisan leta 1954

sporazum med silami antante in Italijo, podpisan leta 1915

IZGOVOR: [lóndonski sporazúm], rodilnik [lóndonskega sporazúma]

PRIMERJAJ: Londonski memorandum, londonski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Loreto m zemljepisno lastno ime Loreto: Prau ſturite de greſte obyskati to Sveto Capello Loreto tož. ed., kir MARIA Diviza je bila spozhela (IV, 337) Loreto, mesto v Italiji blizu Ancone, kjer stoji Casa santa, hišica, v kateri naj bi prebivala sv. Marija. Hišico naj bi po legendi angeli leta 1291 prenesli iz Palestine na Trsat nad Reko, leta 1295 pa od tod v Loreto.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Lucca

Predlog

Lucce samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [lúka], rodilnik [lúke]

BESEDOTVORJE: Lučan, Lučanka, Lučanov, Lučankin, luški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

LʼAquila

Predlog

LʼAquile samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [láku̯ila], rodilnik [láku̯ile]

BESEDOTVORJE: Laquilčan, Laquilčanka, Laquilčanov, Laquilčankin, laquilski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Macerata

Predlog

Macerate samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

pokrajina v Italiji

IZGOVOR: [mačeráta], rodilnik [mačeráte]

BESEDOTVORJE: Maceratčan, Maceratčanka, Maceratčanov, Maceratčankin, maceratski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Mala ali velika začetnica oz. »firer« ali tudi »Firer«?

Pri prevodu romana irskega pisatelja Johna Boyna The Boy at the Top of the Mountain imam dilemo glede zapisa Führer za Adolfa Hitlerja, ki je eden ključnih likov romana. V besedni zvezi »mein Führer«, ki se pojavlja v premem govoru, mora tudi v slov. prevodu ostati izvirni nemški zapis. Za druge primere pa se mi zdi ustrezen slovenski zapis firer – in to z malo začetnico, kakor ima SP in kakor najdem v vrsti primerov v korpusu Nova beseda. Glede tega pa je morda mogoče imeti pomisleke.  Poimenovanje Hitlerja s Führerjem/firerjem je v romanu zelo pogosto, nikoli pa kontekst ne upravičuje slabšalnega prizvoka, ki ga zapisu firer pripisuje SP.  Če bi bil dopusten zapis Firer, bi ta slabšalni prizvok morda odpadel, vendar zapisa z veliko začetnico v Novi besedi nisem našel. Zaradi zame nujne primerjave s prevodom »Dečka v črtasti pižami«, pripomnim, da se tam pojavlja Furer (iz otroških ust), pisano z veliko začetnico – vendar sta tam tako pisana tudi Mama in Očka, medtem ko sem v svojem prevodu odločen, da sta maman in papa zapisana z malo začetnico (v izvirniku sta z veliko). 

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

manjšína -e ž (í)
1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina
● biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan
2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Mantova ž zemljepisno lastno ime Mantovade Mantova osebno lastno ime iz Mantove: Letu binam mogal sprizhat ta Bogabojezhj Ioannes de Mantova (I/1, 24) Mántova, mesto v severni Italiji; → Mantuanus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Marche

Predlog

2 Marcheja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v Italiji

IZGOVOR: [márke], rodilnik [márkeja]

USTREZNEJE: Marke

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

máre nóstrum -- -- s neskl.

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

markacíjski kolíček -ega -čka m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Marke

Predlog

Mark množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v Italiji

IZGOVOR: [márke], rodilnik [márk]

BESEDOTVORJE: Marčan, Marčanka, Marčanov, Marčankin, marški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Marsala

Predlog

Marsale samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [marsála], rodilnik [marsále]

BESEDOTVORJE: Marsalčan, Marsalčanka, Marsalčanov, Marsalčankin, marsalski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Mediolanum m/s zemljepisno lastno ime Milano: S. Sebaſtian shlahtnih Starishih je bil rojen v' tem mejſti Narbona, inu je shtuderal v' tem meſti Mediolanum im. ed. imenovanem Milano, lat. Mediolanum, mesto v severni Italiji; → Milan, → medijalanski, → Majlandarica

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

mêtla Frazemi s sestavino mêtla:
nôva mêtla, pomésti kóga/kàj z želézno mêtlo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Mincio

Predlog

Mincia samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

reka v severni Italiji

IZGOVOR: [mínčo], rodilnik [mínča]

BESEDOTVORJE: minški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

míza Frazemi s sestavino míza:
dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kàj za zelêno mízo, izgubíti kàj za zelêno mízo, lóčen od míze in póstelje, ločítev od míze in póstelje, okrógla míza [o čém], pogovárjati se za okróglo mízo, pogóvor za okróglo mízo, razpráva za okróglo mízo, sedéti za okróglo mízo, sestánek za okróglo mízo, sésti za okróglo mízo, sésti za zelêno mízo, udáriti s pestjó po mízi, za okróglo mízo, za zelêno mízo, zelêna míza

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

mocaréla mocaréle; tudi mozzarella samostalnik ženskega spola [mocaréla]

sveži sir blagega okusa iz kravjega ali bivoličjega mleka, po izvoru iz Italije

ETIMOLOGIJA: ↑mozzarella

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Montaž

Predlog

Montaža samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gora v Italiji

IZGOVOR: [montáš], rodilnik [montáža]

BESEDOTVORJE: Montažev, montaški

PRIMERJAJ: Špik nad Policami

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Montecassino

Predlog

Montecassina tudi Monte Cassino Monte Cassina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gora v Italiji

benediktinski samostan v Italiji

IZGOVOR: [mọntekasíno], rodilnik [mọntekasína]

BESEDOTVORJE: montecassinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Montecassíno -a m [kasi], zem. i. (ȋ) |benediktinski samostan v srednji Italiji|: v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

montecassinski

Predlog

montecassinska montecassinsko pridevnik

nanašajoč se na goro v Italiji

nanašajoč se na samostan v Italiji

IZGOVOR: [mọntekasínski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Monza

Predlog

1 Monze samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [mónca], rodilnik [mónce]

BESEDOTVORJE: Mončan, Mončanka, Mončanov, Mončankin, monški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Monza

Predlog

2 Monze samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

skrajšano ime za dirkališče Autodromo Nazionale Monza v Italiji

IZGOVOR: [mónca], rodilnik [mónce]

BESEDOTVORJE: monški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Murge

Predlog

Murg množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

planota v Italiji

IZGOVOR: [múrdže], rodilnik [múrč]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Naglas imena »Lokovica«

Lako pravilno naglasimo krajevno ime Lokovica (pri Šoštanju): na prvi zlog (Lókovica) ali na predzadnji zlog (Lokovíca)? Kje najdemo pravilo za posamezni kraj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Nevejski preval

Predlog

Nevejskega prevala samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gorski prelaz v Italiji

IZGOVOR: [nevêjski prevál], rodilnik [nevêjskega prevála]

USTREZNEJE: Na Žlebeh

PRIMERJAJ: nevejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Nizi let (»v dvajsetih, tridesetih ...«) pri izražanju starosti oseb

Zanima me, kako je pravilno izražati nize let (na način dvajseta, trideseta,...) pri izražanju starostnih obdobij oseb.

Primer: V svojih tridesetih je ustvaril veliko pomembnih književnih del.

Ali 'svojih tridesetih' v tem primeru oznacuje obdobje, ko je oseba imela 21-30 let ali obdobje v katerem je imela 31-40 let.

Na spletu se namreč pojavljajo različne razlage.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

nòr Frazemi s sestavino nòr:
kot nòr

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Novost v športu: »paraolimpijski« ali »paralimpijski«

Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo? In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

obdóbje Frazemi s sestavino obdóbje:
obdóbje debélih kráv, obdóbje kíslih kúmaric, obdóbje súhih kráv

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

oblák Frazemi s sestavino oblák:
bíti v oblákih, čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím, čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, dvígniti oblák prahú, gradíti gradôve v oblákih, gradíti zláte gradôve v obláke, kàj je [šè]v oblákih, nevíhtni obláki se zbírajo nad kóm/čím, obljúbljati gradôve v oblákih, pásti z oblákov, plávati v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, témni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradôve v obláke, živéti v oblákih

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Od kod izvira priimek »Marko«

Zanima me, od kod izvira priimek Marko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Oglêj -a m z -em zem. i. (ȇ) |mesto v severni Italiji|: v ~u
oglêjski -a -o (ȇ)
Oglêjčan -a m, preb. i. (ȇ)
Oglêjčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

O imenu »Ulica bazoviških žrtev«

Katera od spodnjih povedi je pravilna?

Sprehajala sem se po Ulici bazoviških junakov.
Sprehajala sem se po ulici Bazoviških junakov.
Sprehajala sem se po Ulici Bazoviških junakov.
Sprehajala sem se po ulici bazoviških junakov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

O izvoru pozdrava »osti jarej«

Pregledala sem več spletnih virov (publicističnih, poljudnih) o pozdravu osti jarej, ki naj bi bil najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav. Mi lahko, prosim, pojasnite izvor in rabo tega pozdrava.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

O medmetih »evo«, »eto« in »eko«

Zanima me kaj več o medmetih evo, eto in eko. Po pomenu in obliki so si izredno podobni, njihov izvor pa naj bi se razlikoval, kolikor vem. Eto in eko vnosa v etimološkem slovarju žal nimata, evo pa naj bi prišel iz slovanske predloge. Zaradi primerjave z italijanščino si mislim, da je eko morda prišel od tod. Imam prav? Kako so se razvili vsi trije medmeti in ali so med seboj etimološko povezani?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ópera -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ópera búffa -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ópera seria -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

oróžje Frazemi s sestavino oróžje:
bíti pod oróžjem, dáti kómu oróžje v rôke, iméti pod oróžjem, izbíti kómu oróžje iz rôk, klicáti kóga pod oróžje, odložíti oróžje, poklicáti kóga pod oróžje, položíti oróžje, prijéti za oróžje, rožljáti z oróžjem, zgrábiti za oróžje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Orvieto

Predlog

Orvieta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [orvjéto], rodilnik [orvjéta]

BESEDOTVORJE: Ortvietčan, Orvietčanka, Ortvietčanov, Ortvietčankin, orvietski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Osimo

Predlog

Osima samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [ózimo], rodilnik [ózima]

BESEDOTVORJE: Osimčan, Osimčanka, Osimčanov, Osimčankin, osimski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ôvra -e ž (ȏ)
v fašistični Italiji tajna državna policija: delovanje ovre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Padova -e ž zemljepisno lastno ime Padova: Pojte uprashat v' Padouo tož. ed. ǀ Na mejſti Corrieria en Angel je bil perneſſil piſſma S. Antonu v' Paduo tož. ed. s' Portugala ǀ v' tem S. Tempelni v' Padovi mest. ed. de Padova cit. pril. osebno lastno ime Padovski: Anton de Padova ſapovej ribam, de imaio vkup priti boshjo beſſedo poshlushat ǀ neshelim zhudeſha dellat na semli, kakor S: Anton de Padua ǀ po beſſedah S. Antona de Padoua ǀ ſe je bilu sgodilu ob zhaſsu S. Antona de Padua Pádova, mesto v severni Italiji; → pataviensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Padsko nižavje

Predlog

Padskega nižavja samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v Italiji

IZGOVOR: [pátsko nižáu̯je], rodilnik [pátskega nižáu̯ja]

BESEDOTVORJE: padskonižavski in padski

PRIMERJAJ:

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

parmezán parmezána samostalnik moškega spola [parmezán]

zelo trd sir rahlo pikantnega okusa iz kravjega mleka, ki se navadno riba, strga, po izvoru iz Italije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parmesan in frc. parmesan iz severnoit. parmesano, knjiž. it. parmigiano, prvotno ‛paremski, iz Parme’, po italijanskem mestu Parma - več ...

patarén -a m (ẹ̑)
zgod. pripadnik srednjeveške verske ločine zlasti v severni Italiji: katarci in patareni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Pavia

Predlog

Pavie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [pavíja], rodilnik [pavíje]

BESEDOTVORJE: Pavijčan, Pavijčanka, Pavijčanov, Pavijčankin, pavijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

peperíno -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Perugia

Predlog

Perugie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [perúdža], rodilnik [perúdže]

BESEDOTVORJE: Perugian, Perugianka, Perugianov, Perugiankin, peruški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Pescara

Predlog

Pescare samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [peskára], rodilnik [peskáre]

BESEDOTVORJE: Pescarčan, Pescarčanka, Pescarčanov, Pescarčankin, pescarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Peschiera del Garda

Predlog

Peschiere del Garda samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [peskjêra del gárda], rodilnik [peskjêre del gárda]

BESEDOTVORJE: peschieradelgardski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Piacenza

Predlog

Piacenze samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [pjačénca], rodilnik [pjačénce]

BESEDOTVORJE: Piacenčan, Piacenčanka, Piacenčanov, Piacenčankin, piacenški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Piazza Armerina

Predlog

Piazze Armerine samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [pjáca armerína], rodilnik [pjáce armeríne]

BESEDOTVORJE: Armerinčan, Armerinčanka, Armerinčanov, Armerinčankin, armerinski in piazzaarmerinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Piombino

Predlog

Piombina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [pjombíno], rodilnik [pjombína]

BESEDOTVORJE: Piombinčan, Piombinčanka, Piombinčanov, Piombinčankin, piombinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Pisa

Predlog

Pise samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [píza], rodilnik [píze]

BESEDOTVORJE: Pisanec, Pisanka, Pisančev, Pisankin, pisanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Pisa ž zemljepisno lastno ime Pisade Pisa cit. pril. osebno lastno ime iz Pise: kakor pravi Bartholomæus de Piſa Pisa, nadškofijsko mesto v osrednji Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Pjačenca -e ž zemljepisno lastno ime Piacenza: pride v' tu meſtu Piacenzo tož. ed., ter najde letu meſtu s' kugo obdanu (III, 443) Piacenza, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

podestá tudi podestà -ja [podestá] m (ȃ)
1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave: tako je odločil podesta
2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: mestu je načeloval podesta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

podeštát in podestát -a m (ȃ) nar.
1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave; podesta: sprejem pri podeštatu
2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: koprski podeštat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Poimenovanje krajev v SV Sloveniji s končnico -ci

Ali je mogoče racionalno razložiti, zakaj se tako veliko število krajev v Prekmurju in Prlekiji končuje na ci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Poliški Špik

Predlog

Poliškega Špika samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gora v Italiji

IZGOVOR: [políški špík], rodilnik [políškega špíka]

USTREZNEJE: Montaž, Špik nad Policami

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Poliziano

Predlog

Poliziana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

vzdevek Agnola Ambroginija, italijanskega humanista

IZGOVOR: [policjáno], rodilnik [policjána]

BESEDOTVORJE: Polizianov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

polkôvnik -a m

najvišji oficirski čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024

polovž

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Pompêji -ev m mn., zem. i. (ȇ) |antično mesto v Italiji|: v ~ih
pompêjski -a -o in pompejánski -a -o (ȇ; ȃ)
Pompêjec -jca m s -em preb. i. (ȇ)
Pompêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Pompêjčev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Portici

Predlog

Porticija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [pórtiči], rodilnik [pórtičija]

BESEDOTVORJE: Porticijčan, Porticijčanka, Porticijčanov, Porticijčankin, porticijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Pozzuoli

Predlog

Pozzuolija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [pocu̯óli], rodilnik [pocu̯ólija]

BESEDOTVORJE: Pozzuolijec, Pozzuolijka, Pozzuolijčev, Pozzuolijkin, pozzuolijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Prebivalci Sela pri Ihanu in Podgore pri Dolskem

Ali slovenska slovnica pozna pravilni izraz za prebivalce?

Primer:

Ljubljana: Ljubljančan

Prihajam s Sela pri Ihanu. – ?

Podgora pri Dolskem pri Dolu pri Ljubljani – ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Prečrkovanje imen in priimkov iz cirilice

Že precej časa me bega vprašanje zapisa osebnih imen, ki so izvirno zapisana v cirilici (ruski, ukrajinski ipd.). Seveda vem, da naj bi se prečrkovala po zvočni podobi s črkami za slovenske glasove. Toda obstaja težava: ko to vidijo živi ljudje, za katerih imena gre, recimo tu živeči priseljenci (ali pa obiskovalci) iz zadevnih dežel, protestirajo in hitijo kazati svoje potne liste, v katerih pa poleg zapisa v cirilici stoji še ime, prečrkovano v latinico, ki pa je drugačno od našega prečrkovanega. Tako je AnaAnna in ŽanaZhanna, Viktorija je pa Viktoriya. In podobno s priimki: Zhukov, Shevchenko, Gayun ipd. In ti še povedo, da pri njih veljajo »uradna« pravila za prečrkovanje. Nekateri od njih imajo tudi že slovensko državljanstvo, v naših dokumentih pa so njihova imena, zapisana »v neskladju« s slovenskim pravopisom.

Lahko pustim ob strani publicistično zapisovanje imen politikov, kulturnikov in športnikov (ki imajo seveda tudi svoje potne liste), ki jih zapisujejo kakor kdaj – ali »po naše«, še večkrat pa tako, kot je v (angleškem) viru, iz katerega povzemajo. Ostaja pa vprašanje, kako ravnati z ljudmi, o katerih govorim zgoraj. Gre ne le za vprašanje jezika, temveč tudi identitete oziroma do pravice do neokrnjene rabe osebnega imena teh ljudi. Tako kot meni, ne le da mi ni ljubo, če vidim zapisano »Franc Jamnik« namesto »France Jamnik«, temveč prvega zapisa niti ne razberem kot svoje osebno ime, ker je tako po pisni kot po zvočni podobi drugačno od mojega, enako ne bo ljubo niti Viktoriyi niti Zhanni, če jo bom – po njenem – preimenoval v Viktorijo ali Žano.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

prefékt -a m (ẹ̑)
1. rel. kdor vodi kongregacijo 1: prefekt kongregacije za doktrino, nauk vere, za evangelizacijo; prefekt kongregacije za duhovnike, redovnike, škofe
2. zastar. vzgojitelj (v internatu): mesto prefekta
3. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni uradnik v provinci, departmaju: postati prefekt; goriški, tržaški prefekt / policijski prefekt
4. zgod., pri starih Rimljanih visok upravni uradnik: prefekt pretorijancev / ujetnika so pripeljali pred rimskega prefekta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

prefektúra -e ž (ȗ)
1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo; goriška, pariška, tržaška prefektura; sekretar prefekture; sestanek, srečanje na prefekturi / policijska prefektura
2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

prekomôrski -a -o prid. (ó)
publ. čezmorski: prekomorska dežela / prekomorska ladja
♦ zgod. prekomorske brigade brigade, ki so se formirale v bazi vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije v Italiji od jeseni 1943 dalje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

pretúra -e ž (ȗ)
1. v Italiji sodišče prve stopnje: overoviti podpis na preturi
2. zgod., pri starih Rimljanih naslov, dejavnost pretorjev: doseči preturo / zadnja leta njegove preture

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Pridevnik iz imena »Dolina Aoste«

Če pridevnik Aoste je aóstski, kako se glasi pridevnik Doline Aoste? Morda dolinaaóstski, dolinoaóstski, dolinaóstski ali pa dolinskoaóstski?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Pridevnik »postrežni«

Mene zanima, ali je raba besede postrežno, ki jo trgovci uporabljajo za nepakirana, torej postrežena živila, pravilna.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Primorski dnevnik

Predlog

Primorskega dnevnika samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

časopis slovenske narodne skupnosti v Italiji

IZGOVOR: [primórski dnéu̯nik], rodilnik [primórskega dnéu̯nika]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

príti prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í)
1. premikajoč se v določeno smer začeti biti
a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je prišel v vrtinec in se potopil / prišel je mimo hiš, ne da bi vzbudil pozornost; ko je prišel z njim vštric, ga je pozdravil / prvi dan sta prišla do Dunaja / s Kredarice na Triglav je prišel v eni uri pot od Kredarice na Triglav je prehodil
b) na cilju poti: le dva člana odprave sta prišla na vrh; iz Ljubljane so odšli ob osmih, v Zagreb pa so prišli ob desetih / vlak je kljub okvari prišel pravočasno / po tej poti pridemo, se pride na Šmarno goro ta pot vodi, je speljana
c) na drugi strani česa: težko so prišli čez ovire; priti čez reko, skozi predor
// premikajoč se v določeno smer začeti biti bližje komu: pridi k meni; pridite k tabli / pridite bližje, naprej, sem / ekspr. prišel je na doseg roke približal se je
2. s premikanjem začeti biti na določenem mestu: vprašal ga je, kdo je prišel; počakali so, da pride še predsednik; iz hiše je prišla gospodinja; na oder je prišel pevski zbor; večkrat je prišel pod njeno okno; pridi ven, če si upaš; priti z zamudo; priti peš / prišel mu je odpret; priti h komu na obisk; priti na ples; prišel mu je na pomoč; priti po slovo / priti k vaji udeležiti se je / piščanec je prišel iz jajca se je izvalil; rastlina je že prišla iz zemlje priklila; na okno je prišla sinička priletela; v pristanišče je prišlo več ladij priplulo / ekspr. na mizo je prišla skleda žgancev so prinesli skledo žgancev; v čevelj mu je prišel kamen; v vodo so prišle smeti / kot vljudnostna fraza lepo, da ste prišli; kot povabilo pa še kaj pridite
// po opravljeni poti začeti biti v prvotnem kraju: mati je že prišla iz mesta; priti iz tujine domov; priti pozno z dela; zjutraj gre, zvečer pride / priti od vojakov / priti nazaj vrniti se
// s preselitvijo začeti prebivati, živeti kje: če ne boste mogli biti pri njih, pridite k nam; pred nekaj leti je prišel v našo vas / po vojni je prišlo v Ameriko mnogo Evropejcev / fant je prišel iz mesta in se tukaj še ne znajde je prej živel v mestu; ta rastlina je prišla k nam od drugod je bila prinesena
3. postati član kake skupnosti: k pevskemu zboru je prišlo več dobrih pevcev / v tovarno je prišlo več mladih strokovnjakov; pog. rad bi prišel k železnici dobil zaposlitev pri železniškem podjetju / zakaj ne pridete med nas, v našo družbo se nam ne pridružite; kadar je prišel med vrstnike, so ga bili veseli se je srečal z njimi
4. s prevozom, prenosom začeti biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: od doma je prišla brzojavka, pošiljka; pismo še ni prišlo / na njen naslov je prišel paket; pog. honorar je že prišel na transakcijski račun je že na transakcijskem računu / prišlo je sporočilo, da so vsi zdravi
5. v zvezi z do pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se kje, do kod: nevihta ni prišla do nas; smrad iz tovarne ne pride do naselja / priti s kleščami do zoba; pog. z roko ne pride do tja ne doseže
// pog. biti, nahajati se v prostoru do kod; segati: gozd pride ponekod do doline; lasje ji pridejo do srede hrbta; obleka ji pride do kolen / cesta pride le do žičnice je speljana
6. začeti biti na kaki stopnji: napetost je prišla do viška / bolezen je prišla do stopnje, ko je bolečina postala nevzdržna / priprave so prišle v novo fazo / pri izkopu premoga so prišli na milijon ton letno
// pri kakem ravnanju, opravilu začeti biti kje: ko je pri deklamiranju prišla do zadnje kitice, se je zmedla; s pletenjem je prišla skoraj do konca; prišel je le do prvih poskusov naredil je le prve poskuse
7. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: na obraz ji je prišel čuden izraz; solze so ji prišle v oči / prišla je odjuga, povodenj, vročina nastopila je; prišla je toča / prišla je kriza, revolucija, vojna / prišel je čas setve, za setev; prišla je pomlad / prišla je pomoč; prišel bo poraz, uspeh; prišla bo starost in z njo bolezen / brezoseb.: v mednarodnih odnosih je prišlo do napetosti; prišlo je do odpoklica čet; bali so se, da bi prišlo do prepira; pazi, da ne pride do nesreče se ne zgodi nesreča / pog. jecljanje je prišlo od strahu je povzročil strah; ekspr. če kaj pride, me pokličite se zgodi; pog. ne vem, kaj bo prišlo iz tega nastalo, se razvilo
// brezoseb. izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih nastopi dejanje, stanje: prišlo je, da je bil sam doma; spi na postelji ali na tleh, kakor pride; ekspr. če je ravno tako prišlo, je šel spat
8. izraža, da je kaj navadno na določenem mestu: kazalo pride na konec knjige; na podlago pride debela plast peska; slika pride nad posteljo bo obešena / pog. med koruzo naj pride fižol naj se sadi
// izraža, da je kaj kje upoštevano: ti avtorji bi lahko prišli v berilo / priti na seznam; vaša izjava bo prišla v zapisnik
// začeti biti kam uvrščen pri razvrstitvi: pevska točka pride za recitacijo; to pride pod točko dve / prvi maj pride letos na nedeljo bo
9. v zvezi z do postati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: nihče ni vedel, kako so ujetniki prišli do orožja; s tožbo je prišel do parcele / niso prišli do svojih pravic niso si jih pridobili / z računanjem priti do pravilnega rezultata; priti do sklepov po dolgi razpravi / z oslabljenim pomenom: prišel je do prepričanja, da ne more pomagati prepričal se je; priti do spoznanja, ugotovitve
// pog., z glagolskim samostalnikom ali odvisnim stavkom izraža nastop opravljanja dela, kot ga določa samostalnik: odkar imajo televizijo, redko pridejo do branja; ne pride do pospravljanja / ne pride do tega, da bi se oženil
10. pog., v zvezi z ob izgubiti: pazi, da ne prideš ob čevlje; v vojni je prišel ob nogo / blago je prišlo ob barvo; krave so prišle ob mleko / žita so sejali samo toliko, da niso prišli ob seme le za seme
11. pog., v zvezi z na izraža, da je kdo deležen česa pri razdelitvi: na eno vzgojiteljico je prišlo dvajset otrok / koliko ti pride na uro dobiš, zaslužiš
// izraža, da kaj začne biti obveznost za koga: vsa hlevska dela so prišla nanj; stroški so prišli nanjo morala jih je povrniti, plačati
12. pog., v zvezi s pod začeti biti v območju česa: ta kraj je prišel pod občino Grosuplje / velik del slovenskega ozemlja je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo bil priključen Italiji
13. pog. začeti obravnavati kaj: radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi; spet je prišel s to temo / treba je priti s stvarnejšimi dokazi navesti stvarnejše dokaze
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ravno pravi čas ste prišli s sporočilom; kar čakal je, kdaj bo prišel s tem vprašanjem bo to vprašal
14. pog., z izrazom količine stati1, veljati: zidar te pride deset evrov na uro; koliko ti pride hrana / z oslabljenim pomenom to ga pride še enkrat toliko stati, kot če kupi ga stane
// znesti2: če sto delimo s pet, pride dvajset; ne pride mi toliko kot vam
15. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s predložno zvezo: obleka je prišla iz mode; vozilo je prišlo iz ravnotežja; priti v nesrečo, nevarnost; priti v težaven položaj / publ. priti do izraza postati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec je prišel k zavesti se je zavedel; priti na oblast dobiti pravico odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti / priti iz rabe prenehati se rabiti; domačija je prišla na dražbo; prišel je pod njegov vpliv on je začel nanj vplivati; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / pog. rad bi prišel do profesorja postal profesor; pitje kave je prišlo v navado postalo navada
b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. prišlo mu je slabo postalo; star. kar vroče mu je prišlo, ko je to slišal
c) nedov., pog., s pridevnikom: koruza pride predraga za krmljenje je; ta stvar pride pretežka, če je iz železa
● pog. ko pridejo leta, boš težje delal ko se boš postaral; ekspr. kadar ni ubogal, je prišla palica na pomoč kadar je bilo opominjanje brez uspeha, je bil tepen; pog. skozi luknjo pride vtaknjena železna palica je; se vtakne; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril izraža nastop določenega stanja, zaradi katerega pride do dejanja; pog. vse je naredil zate, ti pa prideš in mu očitaš malomarnost poudarja dejanje v sledečem stavku; ekspr. zdaj je prišla njegova ura uresničile so se mu želje; zdaj lahko uresniči svoje namere; evfem. prišla je njegova zadnja ura umira; tudi nanj pride vrsta tudi on bo moral to pretrpeti; tudi on bo moral umreti; ko so drugi utihnili, je on prišel do besede začel govoriti; ekspr. priti stvarem do dna, knjiž. do jedra popolnoma jih spoznati; publ. na posvetovanju niso prišli do skupnega jezika niso dosegli enakega mnenja o kaki stvari; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. otroci so že prišli do (svojega) kruha se sami preživljajo, vzdržujejo; priti do sape ustavil se je, da bi prišel do sape začel lažje dihati; publ. gospodarstvo ne pride do sape v gospodarstvu ne morejo začeti normalno delati, poslovati; ekspr. ni prišla do sape od presenečenja zelo je bila presenečena; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; pog. sam ne bi prišel do tega, na to, kar ste mi povedali ne bi spoznal, odkril, ugotovil tega; pog. kako pa pridete do tega, da si kar sami jemljete niste upravičeni; pog. nista prišla do ti nista se začela tikati; ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. to mu je prišlo prav iz srca je rekel zelo iskreno, prizadeto; veliko izobražencev je prišlo iz njihove šole je vzgojila, dala njihova šola; ekspr. iz njegovih ust je prišla obsodba on je izrekel obsodbo; ekspr. ni vse za natis, kar pride izpod peresa kar kdo napiše; ekspr. poskrbi, da mi pride izpred oči da bo odšel; da ga ne bom več videl; pog. slabost je prišla od slabega zraka povzročil jo je slab zrak; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bil je še začetnik, komaj je prišel z univerze jo je končal; pog. k hiši je prišla nova gospodinja dobili so novo gospodinjo; priti k sebi pog. čelo so mu zmočili z mrzlo vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; priti med ljudi star. slovnica je prišla med ljudi leta 1584 je izšla; stvar je že prišla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; priti na čisto v tej stvari sta prišla na čisto sta poravnala vse medsebojne obveznosti; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; priti na dan ekspr. knjiga je že prišla na dan je izšla; ti predmeti so prišli na dan pri izkopavanju so bili odkriti; vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. pridi z besedo na dan povej, kaj misliš; ekspr. po večletnem skrivanju je prišel na dan se je pokazal, se nehal skrivati; star. prišel je njemu na rame on mora skrbeti zanj; star. nadloge so prišle nadenj, nanj so ga prizadele; ekspr. prišla je na grmado sežgali so jo na grmadi; ekspr. prišel je na čudovito idejo, misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; priti na jezik govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; pog. priti na kant, na nič obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. priti na konja uspeti, doseči cilj; ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. še na misel, na pamet mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel, na pamet tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; pog. tudi ti boš prišel na moje boš v takih razmerah, stanju, kot sem jaz; pog. torej je prišlo na moje je tako, kot sem jaz trdil; ekspr. drama ne bo nikoli prišla na oder ne bo nikoli uprizorjena; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; priti na beraško palico popolnoma obubožati; priti na pot ekspr. pazi, da mu ne prideš na pot da ga ne začneš ovirati pri njegovi dejavnosti, delu; da te ne dobi, odkrije; ekspr. upala je, da bo prišel na pravo pot da bo začel živeti pošteno; priti na površje na površje so prišle napredne družbene sile so se uveljavile; na površje so prišle nekatere doslej neznane stvari so postale znane, javne; priti na svoj račun ekspr. misli, da bo prišel na svoj račun bo imel korist; ekspr. smučarji so prišli na svoj račun so se lahko dosti smučali; vprašanje je prišlo na dnevni red se je začelo obravnavati; po njegovi smrti je posestvo prišlo na sina postalo sinova last; pazi, da ne prideš na slabše da se ti ne bo godilo slabše; ekspr. v tem kraju je prišel na svet se je rodil; na uho mu je prišlo rahlo brnenje zaslišal je; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; priti na vrsto ta stvar še ni prišla na vrsto se še ne more obravnavati, uresničiti, opraviti; zdaj pridete vi na vrsto za plačilo boste morali vi plačati; ekspr. pazi, da ne prideš ob glavo da te ne ubijejo; ekspr. zaradi te nesreče je prišel čisto ob pamet ni sposoben premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; priti pred koga ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; stvar bo prišla pred sodišče bo obravnavana na sodišču; stvar je prišla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; ekspr. priti v konflikt s kom ne soglašati s kom, nasprotovati mu; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi; evfem. prišel je že v leta postaral se je; ekspr. tako ravnanje mu je prišlo v meso in kri je postalo njegova navada; prišel je popolnoma v njeno oblast popolnoma se je podredil njeni volji, njenim zahtevam; publ. problem manjšin je spet prišel v ospredje postal pomemben, pereč; knjiž. njegov pogum je prišel v pregovor je postal splošno znan; te znamke so že prišle v promet se že prodajajo, uporabljajo; priti v roke prebere vsako knjigo, ki mu pride v roke jo dobi, najde; pog. če mu bo prišel v roke, bo tepen če ga bo dobil, ujel; ekspr. ne bi rad njemu prišel v roke bil njemu podrejen; posestvo je prišlo v tuje roke je prenehalo biti last določene družine; priti v stik z drugimi deželami videti, spoznati jih; to mu še ni prišlo v zavest tega se še ne zaveda; pog. prišel je ljudem v zobe opravljajo ga; priti za kom ekspr. vino je prišlo za njim ga je upijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. prišlo je za njim, kaj je hotela šele kasneje je doumel; ekspr. vse to stradanje bo prišlo za teboj kasneje boš čutil posledice stradanja; evfem. kmalu bom prišel za teboj bom umrl; priti blizu sprl se je z nami, pa ne pride več blizu ne prihaja več k nam; ekspr. z ničimer mu ne prideš blizu zelo je nedostopen; ni ga mogoče prizadeti; priti daleč iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; nar. testo je že prišlo gor je vzhajano; priti kam ekspr. kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje izraža odklonitev; ekspr. kam smo prišli, zmeraj slabše je izraža nezadovoljstvo s stanjem; ekspr. vidite, kam je prišel s pijančevanjem kako zelo je moralno in gmotno propadel zaradi njega; priti naokrog pog. leto hitro pride naokrog mine; pog. novica je prišla naokrog se je razvedela; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; priti naprej nar. dostikrat mi naprej pride, kako smo živeli včasih se spomnim, pomislim; pog. prišel je naprej od njegovih pojmovanj njegova pojmovanja je razvil, dopolnil; pog. v kmetijstvu niso prišli dosti naprej niso dosti napredovali, se razvili; pog. v službi je prišel naprej dobil boljši položaj; pog. z zidanjem so prišli le malo naprej le malo so sezidali; pog. počasi je le prišel naprej si je gmotno opomogel; priti naproti knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; ekspr. pobotal bi se z njim, če bi mu le prišel malo naproti če bi mu pri tem malo pomagal; ne priti nikamor ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso prišla nikamor niso bila uspešna; pog. s svojo trmo ne boš nikamor prišel ne boš nič dosegel; od tod pride tudi ime kraja izvira; priti prav pog. če nisem prav prišel, lahko grem če nisem dobrodošel; pog. vsaka beseda mu prav pride vsako besedo zna spretno porabiti v šali, pogovoru; pog. to bi mi prav prišlo bi mi koristilo, pomagalo; priti proč nižje pog. prašiči so mu proč prišli poginili; nižje pog. pri nas nobena reč proč ne pride se ne pokvari, uniči; priti skozi nižje pog. avto zaradi okvar pri kontroli ni prišel skozi so ga izvrgli, zavrnili; nižje pog. s tem denarjem ne pridemo skozi ne moremo shajati; nižje pog. poceni je prišel skozi ni bil huje poškodovan, kaznovan; ni imel dosti stroškov; priti skupaj pog. glede otrokovega imena nista prišla skupaj se nista zedinila; pog. tu prideta cesti skupaj se združita; pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; se ne bosta sporazumela; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. mladina bo zvečer prišla skupaj se bo zbrala; pog. prišel bo, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno družbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj; pog. stvar se je razvijala, kakor je prišlo nenačrtno; pride pa mine nobena stvar ne traja neskončno dolgo; nič ne pride samo od sebe za vsako stvar se je treba truditi; ekspr. vse pride, vse mine izraža pomirjenje s čim; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
♦ rel. priti v nebesa doseči posmrtno osrečujoče stanje zveličanih; šport. naše moštvo je prišlo v finale

prišédši

-a -e star.:

prišedši v mesto, je poiskal prijatelja

vsi so se ozrli na prišedšo žensko

sam.: prišedšega so burno pozdravili

príšel

-šla -o:

prišli fantje, vojaki

vsi so pogledali prišla dekleta

sam.: govorili so o prišlih in domačih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

proti2 predl., z dajalnikom
1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu; dim se vzdiguje proti nebu; pluti proti obali; veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrnil se je proti občinstvu; držati steklo proti svetlobi; sedel je s hrbtom proti vratom / meja proti Italiji / okno gleda proti jugu na jug / kot pojasnilo pod fotografijo od leve proti desni stojijo
2. za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju: jadrati, pluti, veslati proti toku; vso pot so vozili proti vetru / gladiti proti dlaki
3. za izražanje bližine, približevanja časovni meji: napad pričakujejo proti jutru; pride proti večeru; bilo je proti osmi uri
4. za izražanje odpora, sovražnosti: nastopiti proti rasni diskriminaciji; gibanje proti fašizmu / upreti se proti okupatorju okupatorju; bojevati se proti sovražniku s sovražnikom / publ. Olimpija je igrala proti Hajduku s Hajdukom
// za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: pritožiti se proti odločbi; glasovati proti predlogu / proti predlaganemu kandidatu je skupina izbrala svojega kandidata
5. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti proti davici / ukrepi proti draginji; tablete proti glavobolu; boj proti raku; rakete proti toči / braniti se proti očitkom pred očitki
6. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je proti moji navadi; storiti kaj proti pravilom; delati proti predpisom; to se je zgodilo proti njegovi volji / ekspr. uspeti proti vsem oviram kljub
7. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen proti infekciji; snov je odporna proti ognju; obstojnost barve proti sončni svetlobi
8. za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do3: proti revežem je trdega srca; politika Avstrije proti Slovencem / biti pozoren proti starejšim
9. za izražanje omejitve na navedeno osebo: proti meni se je tako izrazil; tako se je pohvalila proti sošolki
10. za izražanje sorazmerja: domače moštvo je zmagalo s pet proti tri; načrt v merilu ena proti dvesto [1 : 200] / ni čudno, da se je tako končalo, saj sta bila dva proti enemu; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo
// za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: proizvodnja se je proti lanski povečala za pet odstotkov; proti njemu sem jaz pritlikavec; moje skrbi so majhne proti tvojim
11. publ. za izražanje okoliščin, pogoja za uresničitev kakega dejanja: vrniti proti nagradi, odškodnini / vstop proti vabilu z vabilom; pisar. delati, opravljati kaj proti plačilu za plačilo
● ekspr. dvigniti roko proti komu udariti, (pre)tepsti ga; ekspr. dela gredo počasi proti koncu se končujejo; pog. proti sedemdesetim gre kmalu bo star sedemdeset let; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje
♦ fot. fotografirati proti svetlobi naravnati objektiv tako, da je usmerjen proti viru svetlobe; navt. obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

prótiitalijánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti Italijanom ali Italiji: protiitalijanske demonstracije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Raba predloga ob krajevnem imenu »Kozina«

Zanima me ali se pravilno napiše na Kozini ali v Kozini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Raba predloga ob krajevnem imenu »Nabrežina«

Imam pripombo glede imena vasi Nabrežina v SP, ki ga dobimo v Franu. Menim, da je pri tem prisotna napaka, načeloma naj bi bilo ime vezano s predlogom v – v Nabrežini, in ne na Nabrežini, kot je zapisano na portalu, dvom je potrdila tudi slovenistka Vera Tuta.

Bi mi lahko svetovali, kako dalje, kako naj bi ukrepali, če obstaja možnost kake "uradne pripombe" ali podobnega? Čeprav je vas izven slovenskih meja, tu živi veliko Slovencev, ki gojijo slovenski jezik, in bi bilo primerno to popraviti, oz. izbiro oblike na Nabrežini utemeljiti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav

Zanima me, ali obstaja pravilo glede uporabe predloga za potovanje (nakazovanje denarja, pisanje pisem, pošiljanje paketov) v/na določene države.

Po občutku se mi zdi, da se v glavnem potuje v države (recimo v Španijo, v Nemčijo, ampak tudi na Nemško ...) in na otoške države (na Kubo, na Jamajko...), vendar mi moj občutek govori, da ni vedno tako (v veliko Britanijo, na Švedsko...)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Rábelj -blja m z -em zem. i. (á) |kraj v severni Italiji|: v ~u
rábeljski -a -o [bə] (á)
Rábeljčan -a [bə] m, preb. i. (á)
Rábeljčanka -e [bə] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Rapallo

Predlog

Rapalla samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [rapálo], rodilnik [rapála]

BESEDOTVORJE: Rapallčan, Rapallčanka, Rapallčanov, Rapallčankin, rapalski in rapallski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Rapalska pogodba

Predlog

Rapalske pogodbe samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

mirovna pogodba med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS

IZGOVOR: [rapálska pogódba], rodilnik [rapálske pogódbe]

PRIMERJAJ: rapalski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Ravena

Predlog

Ravene samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

mesto v Italiji

IZGOVOR: [ravéna], rodilnik [ravéne]

BESEDOTVORJE: Ravenčan, Ravenčanka, Ravenčanov, Ravenčankin, ravenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Razbremenilnik »Ara«

Od kje izvira ime razbremenilnika reke Rižane, ki se imenuje Ara?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Razlika v razumevanju podobnih fraz (pragmatizem)

V prevajalskem kolektivu smo danes v službi zabredli (globoko, globoko) v debato o zanimivem jezikovnem vprašanju: kolegica je izpostavila razliko v razumevanju fraz:

[se želite/kako se] znebiti bolečih kolen? in
[se želite/kako se] znebiti povešene kože?

Večina maternih govork* (*generični femininum) nas je prvo poved označilo za neustrezno oz. vsaj nerodno formulirano (kot da je fokus na samostalniku, torej se želite znebiti kolen? [denimo z amputacijo]) in kot ustrezn(ejš)o alternativo predlagalo se želite znebiti bolečin v kolenih?, drugo pa kot ustrezno in jasno formulirano (kot da je fokus na pridevniku, torej se želite znebite neprijetne lastnosti (povešenosti) kože (nihče ni konstatiral, da bi bil zapis se želite znebiti povešenosti kože? boljši.

Zanima nas vaša utemeljitev, kako pride do te razlike v razumevanju, glede na to, da gre pri obeh primerih za samostalniško besedno zvezo z enobesednim jedrom in enobesednim levim ujemalnim prilastkom (boleča + kolena : povešena + koleča) in sta tudi oba pridevnika lastnostna oz. kakovostna (ne vrstna in absolutno ne svojilna).

Ena od teorij je, da gre za semantično (pragmatično) razliko, ker nekako s kotičkom zavesti zajemaš, da se je kolen dejansko mogoče iznebiti (npr. amputacija), kože pa načeloma ne (pustivši vnemar kake izredne morbidnosti, o katerih nismo želeli razpravljati), vendar na koncu nihče od nas ni znal ostalim ponuditi prepričljivega, kamoli utemeljenega odgovora na to vprašanje:

ali sploh drži, da je raba "znebiti se bolečih kolen" neprimerna oz. neoptimalna;
če drži, zakaj in kako pojasniti to razliko?

Kot je napisala ena od sodelavk: »čisto vse v jeziku ima svoj zakaj in se da opisat izbiro, pozicijo v stavku, zgodovino, primernost ... nekega izraza,« žal pa smo ostali s to trditvijo samo pri teoriji, do česa bolj konkretnega pa se nam (kljub »več glav več ve« pristopu) ni uspelo dokopati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Redipulja, Sredipolje ali Rodopolje?

Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

regionálna manjšína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

renesánčna dramátika -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

renesánčna komédija -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

renesánčna tragédija -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

renesánčno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

rép Frazemi s sestavino rép:
bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti na répu [čésa], brez gláve in répa, brez répa in gláve, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti glávo in rép, iméti rèp in glávo, izpúliti hudíču rép, izpúliti vrágu rép, ne iméti ne répa ne gláve, ostáti na répu [čésa], stísniti rép med nóge, stopíti kómu na rép, za míšji rép, znájti se na répu [čésa], zvíti rép med nóge

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

rešêtka Frazemi s sestavino rešêtka:
bíti za rešêtkami, končáti za rešêtkami, ostáti za rešêtkami, posláti kóga za rešêtke, prebíti za rešêtkami, preživéti za rešêtkami, pristáti za rešêtkami, sedéti za rešêtkami, znájti se za rešêtkami, ždéti za rešêtkami, življênje za rešêtkami

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Rienza

Predlog

Rienze samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

reka v Italiji

IZGOVOR: [rjénca], rodilnik [rjénce]

BESEDOTVORJE: rienški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Rimini

Predlog

Riminija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [rímini], rodilnik [ríminija]

BESEDOTVORJE: Riminijčan, Riminijčanka, Riminijčanov, Riminijčankin, riminijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

rímski -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego
● rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija
2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev
♦ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; pravn. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v Katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Rubikon

Predlog

Rubikona samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

reka v Italiji

IZGOVOR: [rúbikon], rodilnik [rúbikona]

ZVEZE: prestopiti Rubikon/rubikon

PRIMERJAJ: rubikon

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Rúpnikova linija -e -e ž, stvar. i. (ȗ í) zgod. |vojaške utrdbe proti Italiji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Rusinja

Predlog

Rusinje samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [rúsinja], rodilnik [rúsinje]

BESEDOTVORJE: Rusinjin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Sabinec

Predlog

Sabinca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik antičnega plemena v srednji Italiji

v množini Sabinci antično pleme v srednji Italiji

IZGOVOR: [sabínəc], rodilnik [sabínca]

BESEDOTVORJE: Sabinec, Sabinka, Sabinčev, Sabinkin, sabinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Sabínec -nca m s -em preb. i. (ȋ) |pripadnik antičnega plemena v srednji Italiji|
Sabínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Sabínci -ev m mn., preb. i. (ȋ) |pleme|
sabínski -a -o (ȋ)
Sabínčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

sabinensis cit. prid. sabinski (?): Inu Concilium Sabinenſe im. ed. s pravi (II, 400) Srlat. Sabinensis je sicer prid. iz imena škofije Sabina v Italiji, ustanovljene v 5. stol., vendar ni zaslediti, da bi bil tam kdaj kak koncil ali sinoda.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Sabinka

Predlog

Sabinke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica antičnega plemena v srednji Italiji

IZGOVOR: [sabínka], rodilnik [sabínke]

BESEDOTVORJE: Sabinkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

sacre rappresentazione -- -- ž neskl.

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Salerno

Predlog

Salerna samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [salêrno], rodilnik [salêrna]

BESEDOTVORJE: Salernčan, Salernčanka, Salernčanov, Salernčankin, salernski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Salernum zemljepisno lastno ime Salerno: V' tem meſti Salernum im. ed. eniga peka shena je bila premozhnu pezh sakurila (IV, 313) Salêrno, mesto v jugozahodni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

San Gimignano

Predlog

San Gimignana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [san džiminjáno], rodilnik [san džiminjána]

BESEDOTVORJE: Sangimignančan, Sangimignančanka, Sangimignančanov, Sangimignančankin, sangimignanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

San Giuliano di Puglia

Predlog

San Giuliana di Puglia samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [san džuljáno di púlja], rodilnik [san džuljána di púlja]

BESEDOTVORJE: Sangiuliančan, Sangiuliančanka, Sangiuliančanov, Sangiuliančankin, sangiulianski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

schio plastí -- -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

sekíra Frazemi s sestavino sekíra:
bôjna sekíra je izkopána, bôjna sekíra je zakopána, divjáti kot snéta sekíra, drvéti kot snéta sekíra, izkopáti bôjno sekíro, kot snéta sekíra, letéti kot snéta sekíra, sekíra je pádla kómu v méd, zakopáti bôjno sekíro

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Sessa Aurunca

Predlog

Sesse Aurunce samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [sésa au̯rúnka], rodilnik [sése au̯rúnke]

BESEDOTVORJE: Aurunčan, Aurunčanka, Aurunčanov, Aurunčankin, aurunški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Siena

Predlog

Siene samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [sjéna], rodilnik [sjéne]

BESEDOTVORJE: Sienčan, Sienčanka, Sienčanov, Sienčankin, sienski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Sklanjanje besednih zvez tipa »otok Hvar«

Zanima me, kako sklanjamo besedne zveze z lastnoimenskim določilom ob zemljepisnem jedru tipa: mesto Trst in otok Pag, otok Hvar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Franche-Comté«

Rada bi se prepričala o tem ali je in – če je – kako je mogoče sklanjati ime francoske pokrajine Franche-Comté, ki je v francoščini ženskega spola. Na internetu sem našla nekaj redkih primerov sklanjanja, a nekajkrat v Franche-Comtéji, nekajkrat pa v Franche-Comtéju (podobno je tudi pri pokrajini Vendée, ki je prav tako ženskega spola, pa se pojavlja tako sklanjanje po ženski (Vendéeje) kot po moški sklanjatvi (Vendéeja)). Kaj od tega je pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Sklanjanje imena nekdanjega podjetja »Ljubljana Transport«

Pozdravljeni, zanima me, kako se sklanja ime nekdanjega podjetja Ljubljana Transport. Obe sestavini ali samo ena? Torej v Ljubljani Transportu ali v Ljubljana Transportu? Vem, da je na to temo že nekaj napisanega, vendar se kljub temu ne znam odločiti, kateri odgovor je pravi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

skvádra -e ž (ȃ)
v Italiji, med obema vojnama organizirana oborožena fašistična skupina: nasilje skvader / fašistovska skvadra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

skvadríst -a m (ȋ)
v Italiji, med obema vojnama pripadnik skvadre: spopasti se s skvadristi; nasilje skvadristov / fašistični skvadristi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

skvadrízem -zma m (ī)
v Italiji, med obema vojnama delovanje ali gibanje skvadristov: žrtve skvadrizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

skvadrízem -zma m, pojm. (í) zgod. ~ v Italiji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

slovénska manjšína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Slovenska ustreznica za nemško »Marktgemeinde«

Na Koroškem je na dvojezičnem območju več občin s statusom trga in s tržnimi pravicami, v nemščini Marktgemeinde.

V slovenščini na Koroškem uporabljamo tržna občina, vse bolj se uveljavlja tudi pojem trška občina.

Kateri izraz bolj ustreza?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

slovenski

Predlog

slovenska slovensko pridevnik

IZGOVOR: [slovénski]

ZVEZE: slovenski tolar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Slovénski raziskoválni inštitút -ega -ega -a m, stvar. i. (ẹ́ ȃ ȗ) |slovenska ustanova v Italiji|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Smučišče »Sella Nevea« – po slovensko »Na Žlebeh«

Ali je ustrezno, če smučišče na dvojezičnem področju v Italiji poimenujemo Sella Nevea? V resnici se imenuje Na Žlebeh ... Kako svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Soča

Predlog

2 Soče samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

reka v Sloveniji in Italiji

IZGOVOR: [sóča], rodilnik [sóče]

BESEDOTVORJE: Sočin, soški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Sorrento

Predlog

Sorrenta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [sorénto], rodilnik [sorénta]

BESEDOTVORJE: Sorrentčan, Sorrentčanka, Sorrentčanov, Sorrentčankin, sorrentski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Spoleto

Predlog

Spoleta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [spoléto], rodilnik [spoléta]

BESEDOTVORJE: Spoletčan, Spoletčanka, Spoletčanov, Spoletčankin, spoletski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

srcé Frazemi s sestavino srcé:
bíti kómu pri sŕcu, bíti mêhkega srcá, bíti tŕdega srcá, gnáti si [kàj] k sŕcu, iméti kámen namésto srcá, iméti mêhko srcé, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti tŕdo srcé, iméti zláto srcé, kámen se je odválil od srcá kómu, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, [kot] kámen na sŕcu, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, mêhkega srcá, mêhko srcé, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, na jezíku méd, v sŕcu léd, ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], nosíti otrôka pod sŕcem, nosíti srcé na dláni, pretípati kómu srcé in obísti, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, srcé je pádlo v hláče kómu, srcé na právem méstu, tŕdega srcá, tŕdo srcé

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

stálno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

stískanje Frazemi s sestavino stískanje:
stískanje pasú

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

stréla Frazemi s sestavino stréla:
híter kot stréla, hítro kot stréla, kàkor stréla z védrega nebá, kot stréla, kot stréla z jásnega [nebá], tréščiti kot stréla z jásnega, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, zadéti kóga kot stréla z jásnega, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Stromboli

Predlog

1 Strombolija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Italiji

IZGOVOR: [strómboli], rodilnik [strómbolija]

BESEDOTVORJE: Strombolijec, Strombolijka, Strombolijčev, Strombolijkin, strombolijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Stromboli

Predlog

2 Strombolija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gora na otoku v Italiji

ognjenik na otoku v Italiji

IZGOVOR: [strómboli], rodilnik [strómbolija]

BESEDOTVORJE: strombolijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Subiaco

Predlog

Subiaca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [subjáko], rodilnik [subjáka]

BESEDOTVORJE: Subiačan, Subiačanka, Subiačanov, Subiačankin, subiaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

ščav

Predlog

ščava samostalnik moškega spola

slabšalno, v italijanskem okolju Slovenec

IZGOVOR: [ščáu̯], rodilnik [ščáva]

BESEDOTVORJE: ščavov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Špik Hude police

Predlog

Špika Hude police samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gora v Italiji

IZGOVOR: [špík húde políce], rodilnik [špíka húde políce]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Špik nad Nosom

Predlog

Špika nad Nosom samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gora v Italiji

IZGOVOR: [špík nad nósom], rodilnik [špíka nat nósom]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Špik nad Policami

Predlog

Špika nad Policami samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gora v Italiji

IZGOVOR: [špík nat polícami], rodilnik [špíka nat polícami]

PRIMERJAJ: Montaž

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Taranto zemljepisno lastno ime Taranto: kakor pishe Torquemada de v'tem Mesti Taranto im. ed., anno 1531 (I/1, 87) Taránto, mesto v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Téksas (téksas) Frazemi s sestavino Téksas (téksas):
[èn sám] Téksas, právi Téksas

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

tenénte -ja m (ẹ̑)
v Italiji poročnik1: tenente z vojaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Teréncijev óder -ega ódra m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

tí Frazemi s sestavino tí:
bíti na tí s kóm/ čím, preíti na tí, príti na tí, tí si [pa] búča, tí si práva búča

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

tlà Frazemi s sestavino tlà:
izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, naletéti na plódna tlà, od vŕha do tál, pádati na plódna tlà, pásti na plódna tlà, pásti na rodovítna tlà, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, vdréti se v tlà

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

tólfski diamánt -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Trapani

Predlog

Trapanija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [trápani], rodilnik [trápanija]

BESEDOTVORJE: Trapanijčan, Trapanijčanka, Trapanijčanov, Trapanijčankin, trapanijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

traversellít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Trbiž

Predlog

Trbiža samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [tərbíš], rodilnik [tərbíža]

BESEDOTVORJE: Trbižan, Trbižanka, Trbižanov, Trbižankin, trbiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Trbíž -a m s -em zem. i. (ȋ) |mesto v severni Italiji|: v ~u
trbíški -a -o (ȋ)
Trbížan -a m, preb. i. (ȋ)
Trbížanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

tȓg tr̄ga m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

tríatlonec tríatlonca samostalnik moškega spola [tríjatlọnəc]

športnik, ki se ukvarja s triatlonom

ETIMOLOGIJA: ↑triatlon

Trst

Predlog

Trsta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [tə̀rst], rodilnik [tə̀rsta]

BESEDOTVORJE: Tržačan, Tržačanka, Tržačanov, Tržačankin, tržaški

ZVEZE: po vrsti, kot so hiše v Trsti

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Tŕst -a m, zem. i. (ȓ ŕ) |mesto v severni Italiji|: v ~u
tržáški -a -o (á) ~i Slovenci
Tržáčan -a m, preb. i. (á)
Tržáčanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

tržáška šóla plézanja -e -e -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Tržaški Kras

Predlog

Tržaškega Krasa samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v Sloveniji in Italiji

IZGOVOR: [təržáški krás], rodilnik [təržáškega krása]

BESEDOTVORJE: tržaškokraški

PRIMERJAJ: tržaški, Kras

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Tržìč2 -íča in Tržíč -a m, zem. i. (ȉ í; ȋ) |mesto v severni Italiji|: v ~u
tržíški -a -o (ȋ) ~a ladjedelnica
Tržíčan -a m, preb. i. (ȋ)
Tržíčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Tunizija

Predlog

Tunizije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Tunizija

država v Afriki

IZGOVOR: [tunízija], rodilnik [tunízije]

BESEDOTVORJE: Tunizijec, Tunizijka, Tunizijčev, Tunizijkin, tunizijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

učêna komédija -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Udine ali Videm?

V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Urbevetana -e ž osebno lastno ime iz Orvieta: Na mejſti Ame je ſtregil en Angel Joanni Vrbevetani daj. ed. (III, 500) Srlat. pridevnik imena škofijskega mesta v osrednji Italiji Orvieto je Urbevetanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

vás Frazemi s sestavino vás:
devêta vás, hodíti v vás h kómu, íti v vás h kómu, kàj je za kóga/kómu špánska vás, Potémkinove vasí, špánska vás, tóje za kóga/kómu špánska vás

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Velika ali mala začetnica: »Dirka po Sloveniji« ter komentar k predložnemu imenu

Vem, da ste se s to tematiko že ukvarjali, a vseeno dovolite vprašanje, povezano z zapisom kolesarske Dirke po Sloveniji. Na vaših straneh sem videl možnost zapisa v dveh oblikah, kar se tiče velike začetnice, torej Dirka po Sloveniji in dirka po Sloveniji (oboje pravilno). Moje vprašanje pa se nanaša na zapis samega organizatorja dirke, ki vztrajno že nekaj let povsod piše, da gre za dirko Po Sloveniji. Mi lahko potrdite, da gre za napačen zapis (veliki Po) ali ima organizator v takšnih primerih toliko 'umetniške svobode', da si lahko dovoli zapis dirka Po Sloveniji in bi ga morali upoštevati tudi drugi? Morda podobno velja za blagovno znamko Adidas, ki jo že nekaj let – zaradi odločitve podjetja – mnogi pišejo adidas.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Velika začetnica pri zapisovanju imen trgov

Pozdravljeni, zanima me pravilno pisanje naslovov: Trg Prekomorskih brigad in Trg Mladinskih delovnih brigad – kaj se piše z veliko začetnico in kaj z malo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

verístična dráma -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

verízem -zma m (ī)
1. strogo posnemanje objektivne resničnosti pri upodabljanju, prikazovanju: zavračal je verizem in zagovarjal stilizacijo / fotografski, predmetni verizem
2. naturalizmu sorodna umetnostna smer v drugi polovici 19. stoletja v Italiji, ki strogo posnema objektivno resničnost: predstavniki verizma; umetniška sredstva verizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Verona ž zemljepisno lastno ime Verona: V'tem Meſti Verona im. ed., ie bila ena matti (II, 339) Veróna, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

vẹ̑spa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Viareggio

Predlog

Viareggia samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [vjarédžo], rodilnik [vjarédža]

BESEDOTVORJE: Viareggian, Viareggianka, Viareggianov, Viareggiankin, viareški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Vicenza

Predlog

Vicenze samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [vičénca], rodilnik [vičénce]

BESEDOTVORJE: Vicenčan, Vicenčanka, Vicenčanov, Vicenčankin, vicenški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Vídem4 -dma m, zem. i. (í; í) |mesto v severni Italiji|
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Víden -dna m, zem. i. (í) pokr. Videm (v Italiji)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Vignola

Predlog

2 Vignole samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [vinjóla], rodilnik [vinjóle]

BESEDOTVORJE: Vignolčan, Vignolčanka, Vignolčanov, Vignolčankin, vignolski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Vittorio Veneto

Predlog

1 Vittoria Veneta samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [vitórjo véneto], rodilnik [vitórja véneta]

BESEDOTVORJE: vittoriovenetski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Vključenost slovenske leksike v sosednjih državah v temeljne slovarske priročnike

Zanima me, ali je v SSKJ vključeno tudi besedje iz slovenskega zamejstva oz. kje se lahko poučim o njem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

vlóga Frazemi s sestavino vlóga:
igráti glávno vlógo, igráti odločílno vlógo, igráti pomémbno vlógo, igráti velíko vlógo, igráti vlógo kóga/čésa, iméti glávno vlógo, iméti odločílno vlógo, iméti pomémbno vlógo, iméti velíko vlógo, kdó/kàj ne igrá nobêne vlóge, odigráti glávno vlógo, odigráti odločílno vlógo, odigráti pomémbno vlógo, odigráti velíko vlógo, tó ne igrá nobêne vlóge

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Voghera

Predlog

Voghere samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [vogêra], rodilnik [vogêre]

BESEDOTVORJE: Vogherčan, Vogherčanka, Vogherčanov, Vogherčankin, vogherski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Vseživljenjska karierna orientacija
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

vulkanízem -zma m (ī)
pojavi, ki so v zvezi s prodiranjem magme iz zemeljske notranjosti: raziskovati vulkanizem / še živ vulkanizem v južni Italiji vulkansko delovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Začetnica pri poimenovanjih kriminalnih združb: »Kavaški klan«

V občilih se dvojnično pojavljata obe začetnici mafijskih klanov, mala in velika: kavaški/Kavaški klan; škalarjski/Škaljarski klan.

Ali bi morali ta imena obravnavati kot občna ali kot lastna?

SP 2001 za npr. kukluksklan predvideva malo začetnico (to deluje nenavadno, saj je opredeljen kot teroristična organizacija), E-pravopis pa že z veliko Kukluksklan, drugi zgledi so klan krokodila, klan orla.

So razlike med "ustanovitvenim" poimenovanjem kriminalne združbe in poimenovanji, s katerimi mediji poimenujejo združbo, ali je razloček v vrsti organizacije oz. združbe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zákon-ónasamostalnik moškega spola

pravni predpis, pravilo
- zakon o čem
- , zakon v čem, kje
- , zakon za koga/kaj
- , zakon s čim
- , zakon iz česa, od kod, od kdaj
pogosto v množini veljavno naravno načelo, povezava
- zakon česa
- , zakon v čem, kje
življenjska zveza, zaveza
- zakon s kom

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

Zannone

Predlog

Zannoneja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otok v Italiji

IZGOVOR: [dzanóne], rodilnik [dzanóneja]

BESEDOTVORJE: Zannonejčan, Zannonejčanka, Zannonejčanov, Zannonejčankin, zannonejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zapísan Frazemi s sestavino zapísan:
bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], zapísan kót, zapísan smŕti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zavéznik -a m (ẹ̑)
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje: on je moj sorodnik in zaveznik; biti si zaveznik s kom / biti zaveznik otrok, zatiranih / delavstvo, mesto je naš zaveznik; ta ideja je postala njihov zaveznik / idejni, politični, vojaški zaveznik; zaveznik v vojni
// nav. mn., med drugo svetovno vojno Združene države Amerike, Velika Britanija in druge demokratične države, združene v politično-vojaški zvezi proti Nemčiji, Italiji, Japonski: zavezniki so priznali partizane in jih podpirali; letala zaveznikov so bombardirala Nemčijo / zavezniki so se izkrcali na Siciliji / zahodni zavezniki
2. kar zaradi svojih lastnosti, značilnosti koga podpira, mu pomaga pri njegovih prizadevanjih: sneg in mraz sta bila zaveznika umikajoče se ruske vojske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zbórnica -e ž (ọ̑)
1. prostor v šoli, namenjen učiteljskemu zboru: konferenca bo v zbornici; profesor je v zbornici / profesorska, učiteljska zbornica; šolska zbornica
2. navadno s prilastkom javnoupravna skupnost ljudi istega poklica, ustanovljena z namenom, da ščiti interese svojih članov: odvetniška zbornica; nekdaj notarska zbornica; do 1946 zdravniška zbornica
// do 1962 javnoupravna skupnost ustanov, organizacij s podobno, sorodno dejavnostjo, ustanovljena z namenom, da ščiti strokovne in poslovne interese svojih članic: ustanoviti zbornico; predsednik, tajnik zbornice / kmetijska zbornica; zbornica za obrt in trgovino
♦ ekon. gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti
3. posvetovalno ali zakonodajno telo, ki zastopa določen sloj ali ima določeno funkcijo; dom, zbor: seja obeh zbornic / gosposka v stari Avstriji, lordska v Angliji, senatska zbornica v Italiji zgornji dom parlamenta; poslanska zbornica v Angliji spodnji dom parlamenta
4. knjiž. zborovalnica, konferenčna soba: kongresniki se zbirajo v zbornici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

združeválni nacionalízem -ega -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zíbel in zibél -i [zibeu̯] ž (ī; ẹ̑)
knjiž. zibelka: narediti, zibati zibel; otrok je spal v zibeli / za umetnost se je navdušil v Italiji, zibeli renesanse
● knjiž. zibel mu je stekla v tej hiši rodil se je; knjiž. od zibeli do groba od rojstva do smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.

zlató Frazemi s sestavino zlató:
bíti zlatá vréden, čŕno zlató, zelêno zlató

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.