izbráti -bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. izberó, nam. izbràt; drugo gl. brati (á é) koga/kaj ~ darilo; ~ kandidate, ekipo; ~ riž, fižol prebrati; ~ koga za predsednika
odločíti in odlóčiti -im dov.; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj To naj ~i predsednik; publ. ~ obe igri v svojo korist → zmagati v obeh igrah; Prav to je odločilo njegovo usodo usmerilo, določilo; odločiti kaj od česa ~ slabo grozdje od dobrega ločiti; star. odločiti koga/kaj za kaj ~ može za stražo določiti, izbrati; star. odločiti komu kaj ~ bolnikom posebne sobe dati; ~ vsakemu svoje delo odkazati; odločiti o kom/čem ~ ~ spornem vprašanju
odločíti se in odlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) za koga/kaj ~ ~ ~ izobražence pri volitvah; ~ ~ med eno in drugo možnostjo
zgrešíti -ím dov. zgréšil -íla, nam. zgrešít/zgrešìt; drugo gl. grešiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ cilj; ~ pravo pot; ~ znanca v množici; poud. ~ poklic |napačno izbrati|
zgrešíti se -ím se (í/ȋ í) V temi sta se zgrešila
blízek -zka -o; blížji -a -e (í; í) neobč. komu/čemu Ta človek mi je ~ čustveno, duhovno soroden
blížji -a -e (ȋ) izbrati ~ cilj; bližji komu/čemu biti ~ materi kot očetu
nàjblížji -ega in nájblížji -ega m, člov. (ȁí; ȃí) izdati svoje ~e
blížjost -i ž, pojm. (ȋ)
blízkost -i ž, pojm. (í) neobč. čustvena, duhovna sorodnost
bódi2 presoj. člen. (ọ́) Lahko te sreča kjer ~; izbrati kogar si že ~; prim. kar si bodi, kdor si bodi, kjer si bodi
desêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ega maja ‹10.›; ob ~i uri |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; ~ del česa desetina; poud. Šola mu je ~a briga |Ne zmeni se zanjo|; nardp. ~ brat
desêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega ‹10.› |1. oktobra|
deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|
v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič
kàkšen -šna -o poljubn. kak. zaim. (ȁ)
1. izbrati ~o lepo barvo
2. Fanta bomo dali v ~o šolo katero; Imate s srcem ~e težave |kaj težav|; Imate pri hiši ~a očala katera; Oblači se kakor ~a princesa |kakor da bi bila|
3. Fantek je star ~i dve leti |približno|
mísica -e ž, člov. (ȋ) žarg. mis: izbrati ~o na lepotnem tekmovanju
mísičin -a -o (ȋ) žarg.
momènt -ênta m (ȅ é) knj. pog. trajati samo ~ trenutek, hip; izbrati pravi ~ čas; ●na ~e se ustaviti kdaj pa kdaj; v ~u oditi takoj, hitro; fiz. vrtilni ~ navor; publ. pomembni ~i v novejši zgodovini dejavniki, okoliščine
móžen -žna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) mogoč: poiskati ~o rešitev; Nastop službe je ~ takoj
móžno -ega s, pojm. (ọ́) mogoče: pogovarjati se o ~em
móžnost -i ž, (ọ́) izbrati med dvema ~ma; ~i za zmago; publ. njegove ustvarjalne ~i zmožnosti; poud. dežela neomejenih ~i |dežela, kjer je mogoče uresničiti načrte, želje|
nèdonôsen -sna -o; bolj ~ (ȅó; ȅó ȅȏ ȅó) ~o podjetje; izbrati si precej ~ poklic
nèdonôsnost -i ž, pojm. (ȅó)
nèrentabílen -lna -o; bolj ~ (ȅȋ) nedonosen: izbrati ~ poklic; ~a dejavnost; ~a železniška proga
nèrentabílnost -i ž, pojm. (ȅȋ) nedonosnost
ogôvor -a m, pojm. (ȏ) med ~om se nasmehniti; števn. izbrati primeren ~
predstávnik -a m, člov. (ȃ) izbrati koga za ~a; ~ oblasti; živ. glavni ~ živalske vrste
predstávnica -e ž, člov. (ȃ)
predstávničin -a -o (ȃ)
slédnji -a -e (ẹ̑) neobč.: ~ dan vsak; ~a lastnost nazadnje omenjena, zadnja
slédnji -ega m, člov. (ẹ̑) neobč. izbrati ~ega nazadnje omenjenega, zadnjega
sòplesálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȍȃ) izbrati ~a
sòplesálka -e [u̯k] ž, člov. (ȍȃ)
sòplesálčev -a -o [u̯č] (ȍȃ)
sréča1 -e ž, pojm. (ẹ́) občutiti ~o; igre na ~o; poud.: k ~i, na ~o uiti nevarnosti |zaradi ugodnih okoliščin|; na slepo ~o kaj izbrati |naključno, nenačrtno|
po sréči nač. prisl. zv. (ẹ́) Danes nam je šlo vse ~ ~; Upam, da se vam bo to izteklo ~ ~ posrečilo
srédnji -a -e (ẹ̑) ~ steber; šah. ~ kmet središčni kmet; Zaslužek je bil ~
srédnji -ega m, člov. (ẹ̑) izbrati ~ega
srédnja -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) šol. žarg. končati ~o srednjo šolo
starešína -e tudi starešína -a m, člov. (í) izbrati ~o; plemenski ~; vaški ~
starešínka -e ž, člov. (ȋ)
starešínov -a -o (í), ●starešínin -a -o (í)
strategíja -e ž, pojm. (ȋ) uporabiti ~o bliskovite vojne; publ. izbrati primerno ~o v trgovanju postopke, načine za dosego cilja
tárča -e ž (ȃ) zadeti, zgrešiti ~o; streljati v ~o; biti ~ nasprotnika; izbrati kaj za ~o; poud. biti ~ zbadljivk |biti deležen|
tipografíja -e ž, pojm. (ȋ) izbrati ~o za zbirko; neobč. tiskarstvo
trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje
trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|
trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi
trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri
v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič
vzórčno ozirn. prisl. (ọ̑) ~ izbrati osebe; ~ zanimiv
zaslónka -e ž (ọ̑) odpreti ~o; fot. žarg. izbrati ~o zaslonsko število; jezikosl. |enklitika|
zaúpnik -a m, člov. (ȗ) izbrati si ~a; sindikalni ~
zaúpnica -e ž, člov. (ȗ) Prijateljica je njena ~
zaúpničin -a -o (ȗ)
žréb -a m, pojm. (ẹ̑) izbrati z ~om; števn. potegniti ~