áerofotogrametríja in aêrofotogrametríja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
alabáster -tra m (ā) mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra;
njena roka je bela in prosojna kakor alabaster
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bakroréštvo -a s (ẹ̑) izdelovanje bakrorezov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bénzaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bésemerski -a -o prid. (ẹ̑) metal., v zvezi besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
briketárna -e ž (ȃ) teh. obrat za izdelovanje briketov: delati v briketarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
copátarstvo -a s (ȃ) - 1. obrt za izdelovanje copat: nekoč je bilo v kraju zelo razvito copatarstvo
- 2. iron. moževa pretirana podrejenost ženi: njegovo ravnanje meji že na copatarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
čépnica -e ž (ẹ̑) les. žaga za izdelovanje čepov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
čevljárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje ali popravljanje obutve: pomen šivalnega stroja za čevljarstvo / preživljal se je s čevljarstvom z opravljanjem čevljarskega poklica // podjetje, delavnica za to obrt: modno čevljarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
črevárna -e ž (ȃ) podjetje za obdelovanje in izdelovanje črev: črevarna je presegla proizvodni načrt // obrat za čiščenje črev: klavnica ima veliko črevarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dekontaminírati -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti škodljivo snov, zlasti kemično, biološko ali radioaktivno: Obiskovalci si lahko ogledajo razstavo o oborožitveni tekmi med hladno vojno in prikaz postopkov, s katerimi so po zaprtju obratov za izdelovanje jedrskega orožja dekontaminirali okolje E (↑)de… + (↑)kontaminírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dogovína -e ž (í) les za izdelovanje dog: posekati hrast za dogovino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dragúljarstvo -a s (ȗ) izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
eléktromehánik -a m (ẹ̑-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje električnih aparatov: izučil se je za elektromehanika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
émentalski -a -o prid. (ẹ̑) gastr., v zvezi ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu: izdelovanje ementalskega sira
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
fiksátor -ja m (ȃ) kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja: izdelovanje fiksatorjev za parfumska olja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
filigrán -a m (ȃ) tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov: dragocena igla iz filigrana;
zapestnica iz srebrnega filigrana // tehnika izdelovanja okrasnih predmetov iz teh žic: omenjeni predmeti izhajajo iz Bizanca, kjer so jih izdelovali v filigranu / draguljev, jantarovine in filigrana je bilo na kupe okrasnih predmetov v tej tehniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
finomehánik -a m (á) mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav: zaposliti finomehanika;
izučen finomehanik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
fondán in fondánt -a [-an] m (ȃ) mehka, aromatična sladkorna snov za izdelovanje bonbonov: bonboni, polnjeni s fondanom;
neskl. pril.: fondan bonboni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
formaldehíd -a m (ȋ) kem. brezbarven plin ostrega vonja, ki nastane z oksidacijo metanola: formaldehid uporabljajo za izdelovanje umetnih smol // nestrok. formalin: razkužiti s formaldehidom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
fotogrametríja -e ž (ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: fotogrametrija gozdov / pri geodetskih delih so uporabljali tudi fotogrametrijo // nauk o tem: velja za utemeljitelja fotogrametrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
fótomateriál -a m (ọ̑-ȃ) - 1. material za izdelovanje fotografij: nabaviti fotomaterial
- 2. redko fotografsko slikovno gradivo: fotomaterial za turistično razstavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
fótomontáža -e ž (ọ̑-ȃ) fotografija, narejena iz različnih posnetkov: izdelati fotomontažo;
njegova karikatura je spretna fotomontaža;
pren. to knjigo bi lahko imenovali literarno fotomontažo // izdelovanje takih fotografij: izuril se je v fotomontaži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
furnírnica -e ž (ȋ) les. obrat za izdelovanje furnirja: podjetje ima furnirnico, žagarski obrat in mizarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
furnírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na furnir: furnirski izdelki
♦ les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
glájenka in glajênka -e ž (ȃ; é) kem., navadno v zvezi svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
glájevec -vca m (á) etn. nož za izdelovanje suhe robe: žlico je bilo treba še obdrgniti z glajevcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
glasbílarstvo -a s (ȋ) izdelovanje glasbil: izučiti se glasbilarstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
glavníkarstvo -a s (ȋ) obrt za izdelovanje glavnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
grafít -a m (ȋ) mehka rudnina temno sive barve kovinskega sijaja: premazati z grafitom;
grafit za izdelovanje svinčnikov
♦ min. ena izmed oblik ogljika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
gúmbarstvo -a s (ȗ) obrt za izdelovanje gumbov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
gúmigut -a m (ȗ) teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izdelovanje akvarelnih barv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
holografíja -e ž (ȋ) fot. izdelovanje tridimenzionalnih posnetkov s pomočjo laserja: razvoj holografije // tridimenzionalen posnetek, izdelan s pomočjo laserja: uporaba holografij v medicini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
igráčarstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje igrač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
industríjski -a -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na industrijo:
- a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža
- b) industrijski delavci; industrijski proletariat / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov
// industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme
// namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba
- 2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino
// industrijsko izdelovanje, predelovanje
♦ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; jur. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji
industríjsko prisl.: industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
izdeloválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izdelovanje: izdelovalni postopek / izdelovalni stroški / izdelovalni material
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
izdeloválnica -e ž (ȃ) - 1. prostor, v katerem se kaj izdeluje: izdelovalnica je v prvem nadstropju, skladišče pa v kleti / Borovlje so bile znana izdelovalnica orožja
- 2. obrat za izdelovanje česa: izdelovalnica barvil, gumbov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
izdelovánje -a s (ȃ) glagolnik od izdelovati: izdelovanje igrač, orožja;
obrat za izdelovanje furnirja / izdelovanje idejnih osnutkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
jeklovléka -e ž (ẹ̑) teh. izdelovanje jeklenih palic z vlečenjem jekla v hladnem stanju: zaposlen je pri jeklovleki / nova hala jeklovleke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
jermenárna -e ž (ȃ) delavnica za izdelovanje jermenov: ob steni jermenarne so bili razvrščeni biči, uzde in stremena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
júta -e ž (ú) dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine: izdelki iz jute;
predilnica za juto / gojiti juto jutovec // pog. jutovina: kupiti dva metra jute
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
juvelírstvo -a s (ȋ) izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov, draguljarstvo: juvelirstvo in zlatarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kalupárna -e ž (ȃ) teh. delavnica, obrat za izdelovanje kalupov: strojna kaluparna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kárta1 -e ž (ȃ) - 1. papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu; zemljevid: obesiti karto na steno; izdelovanje kart / karta Slovenije, sveta
- 2. s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: geološka, hidrološka karta; meteorološka karta / dialektološka karta ki prikazuje obseg dialektov; ki prikazuje prostorsko razširjenost narečnih (jezikovnih) pojavov
- 3. pog. pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico
- a) do vstopa zlasti v gledališče, kino; vstopnica: karte so že razprodane / kupiti karte za gledališče, koncert
- b) do vožnje s prevoznim sredstvom; vozovnica: kupiti karto; pokazati karto sprevodniku / avtobusna, letalska karta; karta za žičnico / ob nakupu vozovnice dve karti do Maribora, prosim / mesečna karta ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj; povratna karta za vožnjo od izhodišča do cilja in nazaj
// vozna karta
- 4. pog., zlasti v vojnem času živilska nakaznica: razdeljevati karte / krušna, sladkorna karta / dobiti, prodajati živila na karte; ekspr. živeti na karte / živilska karta
- 5. pog. dopisnica, razglednica: napisati komu karto / oglasil se je z dvema kartama
- 6. redko izkaznica, legitimacija: pokazati karto / članska karta
● žarg. imate karto več pri kupovanju, preprodajanju zunaj blagajne vstopnico, ki je ne potrebujete, ki jo lahko prodaste; pog. uvesti karte izdati živilske nakaznice, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo
♦ avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; geogr. fizična karta ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; generalna karta generalka; osnovna karta; politična karta ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; tematska karta; meteor. sinoptična karta ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; navt. pomorska karta ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; ptt karta dokument, ki ga uporablja pošta pri izmenjavi knjiženih pošiljk; žel. peronska karta ki daje imetniku pravico do vstopa na peron
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kárten2 -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na karta2: večji kartni format
♦ papir. kartni papir papir za izdelovanje kart
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kartografíja -e ž (ȋ) geogr. izdelovanje kart, zemljevidov: fotogrametrija in kartografija // nauk o tem: razvoj kartografije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kavovína -e ž (í) kavni nadomestek: tovarna za izdelovanje kavovin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
keksárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje keksov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kerámika -e ž (á) izdelki iz žgane gline: izdeluje keramiko;
fina, groba keramika;
keramika, okrašena z rastlinskimi motivi;
grafike in keramike / dekorativna keramika
♦ um. dipilonska keramika z geometrično stiliziranimi liki // izdelovanje takih izdelkov: ukvarja se s keramiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kisárna -e ž (ȃ) prostor, obrat za izdelovanje kisa: kisarni so prizidali objekt za konzerviranje zelenjave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kladivárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje kladiv: delavec v kladivarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
klišárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje klišejev: barvne klišeje so naredili v klišarni Ljudske pravice;
ročna stavnica in klišarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ključávničarstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje in popravljanje manjših kovinskih predmetov, zlasti ključev, ključavnic: mizarstvo in ključavničarstvo / splošno ključavničarstvo; stavbno, strojno ključavničarstvo // podjetje, delavnica za to obrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kolárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje lesenih delov vozov: kolarstvo in sodarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
konfékcija -e ž (ẹ́) - 1. serijsko, navadno industrijsko izdelana oblačila: ta trgovina ima tudi konfekcijo; vedno kupuje konfekcijo; usnjena in tekstilna konfekcija / izdelovati konfekcijo / ekspr. obleči konfekcijo konfekcijsko obleko
// damska, moška konfekcija; posteljna konfekcija posteljno perilo; konfekcija po meri
♦ obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; težka konfekcija oblačila iz debelejšega blaga, zlasti plašči
// pog. tako izdelani izdelki sploh: stavbno pohištvo je naročil pri mizarju, ni maral konfekcije - 2. serijsko, navadno industrijsko izdelovanje oblačil: konfekcija je vse bolj ogrožala obstoj krojačev / tehnologija pletenja in konfekcije
- 3. pog. podjetje za izdelovanje takih oblačil: nastala je vrsta novih konfekcij / lepo aranžirane izložbe konfekcije konfekcijskih trgovin
- 4. slabš. neizvirno, shematično literarno ali umetniško delo: ta roman je daleč od sodobne literarne konfekcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
konvêrtor -ja m (ē) teh. posoda za pridobivanje zlasti jekla z vpihavanjem zraka, kisika: jeklarna s sedmimi konvertorji / bakrov, jeklarski konvertor
♦ elektr. konvertor naprava za pretvarjanje izmeničnega toka v enosmerni tok in narobe; metal. bazični ali Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa; besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kopál -a m (ȃ) kem. otrdela smola nekaterih izumrlih tropskih iglavcev, rumeno rdečkaste barve: izdelovanje lakov iz kopala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kopitárna -e ž (ȃ) tovarna za izdelovanje (čevljarskih) kopit: dela v kopitarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kopíto -a s (í) - 1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: konj je grizel in bíl s kopiti ob tla; drobljivo kopito / konjsko kopito / kopita udarjajo po tlaku podkve na kopitih; klopotanje, peketanje kopit
♦ vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zool. konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus - 2. spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval: kopita za veliko stopalo ni imel / dati čevlje na kopito v čevlje dati kopito, da bi se razširili
// čevljarsko kopito
// ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko: predava po enem kopitu; vse gre po istem, starem kopitu - 3. leseni, navadno razširjeni del strelnega orožja: udaril ga je s kopitom / puškino kopito
● ekspr. naš oče je človek starega kopita v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kotlárna -e ž (ȃ) prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: zgraditi kotlarno;
tovarniška kotlarna;
kotlarna z dvema kotloma // delavnica za izdelovanje, popravljanje kotlov: bil je lastnik kotlarne in livarne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kotón -a m (ọ̑) tekst. tanko surovo bombažno platno: rjuhe iz kotona;
neskl. pril.: koton stroj stroj za izdelovanje pletenin po kroju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kóvnica -e ž (ọ̑) delavnica, obrat za izdelovanje kovanega denarja: zlato pošiljajo v kovnice / državna kovnica / kovnica denarja // zastar. kovačnica: stopil je v kovnico po žago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
krtáčarstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje krtač: pletarstvo in krtačarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ksero... ali ksêro... prvi del zloženk (ȇ) nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kserografija;
kserokopija / kseroizpis in ksero izpis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kserografíja -e ž (ȋ) tisk. izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: pri svojem delu si je veliko pomagal s kserografijo // dejavnost, ki se ukvarja s takim izdelovanjem kopij: razvoj kserografije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ksêroksen -sna -o prid. (ȇ) tisk. nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kseroksna kopija / kseroksni papir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kulisárna -e ž (ȃ) gled. delavnica za izdelovanje kulis: kulisarna in šivalnica // (priročno) skladišče kulis ob gledališkem odru: kulise so odnesli v kulisarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
lasuljárna -e ž (ȃ) delavnica za izdelovanje lasulj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
lupílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se lupi: lupilni nož;
lupilni stroj za krompir
♦ les. lupilni stroj stroj za izdelovanje furnirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
luščílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na luščenje: luščilna priprava
♦ les. luščilni stroj stroj za izdelovanje furnirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
luščílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) les. stroj za izdelovanje furnirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
máselnica -e [əu̯] ž (ā) etn. priprava za izdelovanje manjše količine masla; pinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
máster1 -tra m (á) 1. študij do druge visokošolske stopnje izobrazbe: Na fakulteti so uvedli dvoletni master 2. športno tekmovanje, na katero prireditelji povabijo le izbrane tekmovalce: V belgijski metropoli so pripravili uvodni master letošnje tekmovalne sezone v športnem plezanju 3. končna različica glasbenega ali filmskega posnetka, navadno namenjena za serijsko izdelovanje kopij: V Milanu so delali master prejšnjega albuma E ← agl. master, prvotno 'mojster'máster2 -- v prid. rabi
master posnetek; master program; master plošča; V športnem plezanju bo naslednjo nedeljo master tekma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
matríca -e ž (ȋ) - 1. poseben papir, na katerega se piše besedilo ali rišejo skice za razmnoževanje: tovarna izdeluje matrice za razmnoževalne stroje; pisati, tipkati matrice; ciklostilna matrica; shranitev matric
// teh. prosojen papir z vrisano risbo, navadno načrta, za svetlobno kopiranje: matrico je že izdelal - 2. priprava, v katero je vrezan negativ za serijsko izdelovanje česa: jeklena matrica; matrica za kolajne
// tisk. kos kovine z vdolbeno tiskarsko črko: jeklene, medene matrice
// tisk. karton, lepenka z vtisnjenim sestavkom za stereotipiranje: papirne matrice; lepenka za matrice / stereotipna matrica - 3. strojn. spodnji del orodja za stiskanje, štancanje ali kovanje: matrica je izrabljena
♦ num. novčni pečat z negativno vrezano novčno podobo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
medílnica -e ž (ȋ) nar. priprava za izdelovanje manjše količine masla; pinja: prinesi medilnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
melamín -a m (ȋ) kem. brezbarvna kristalna snov za izdelovanje umetnih smol, ki pri višji temperaturi ne postanejo mehke: tovarna melamina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
mésto -a s (ẹ́) - 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; obrobje, središče mesta / cel dan je hodil po mestu po mestnih ulicah; imel je opravke na različnih krajih mesta
// novica se je hitro razširila po mestu med prebivalci mesta; ekspr. vse mesto govori o tem / star. cesarsko mesto Dunaj; glavno mesto države v katerem je sedež najvišjih državnih organov; star. ljubljansko mesto Ljubljana; ekspr. večno mesto Rim
// Novo mesto
// pog. poslovni del mesta: si že šel v mesto po kruh; ko boš že v mestu, pa kupi še vstopnice
// v fevdalizmu naselje s posebnimi upravnimi, tržnimi pravicami, navadno z obzidjem: tedaj je cesar povišal ta kraj v mesto; cehovska, srednjeveška mesta / kraljevsko mesto - 2. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine: v gozdu je hitro našel mesto, kjer so pustili ranjenega tovariša; pri gradnji ceste so se močvirnih mest izognili; na osojnih mestih še leži sneg; hodite previdno, to mesto je nevarno / še vedno stoji na istem mestu; na tem mestu je trava pohojena; s tistega mesta je najlepši razgled / mesta na luni, primerna za pristanek
// izraža manjši del površine česa sploh: zaznamoval je zelo umazana mesta / na enem mestu se madež še pozna / položil je knjigo na prejšnje mesto / časopis je novico objavil na vidnem mestu - 3. navadno s prilastkom del česa glede na namen: poiskal je pripravno mesto in se skril; denar je shranil na varno mesto; mesto streljanja talcev / parkirno, startno, zborno mesto; zapustiti stražarsko mesto
- 4. s prilastkom del česa, zlasti glede na značilnost, stanje: lepljeno, varjeno mesto / ranjeno mesto ga je zelo bolelo
// del, odlomek pisanega, govorjenega besedila: razložiti nerazumljiva mesta; lirična, retorična mesta v drami; citirati, prepisati ustrezno mesto / o tem piše na drugem mestu - 5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe; prostor: rezervirati mesti v gledališču; zamenjala sta mesti / pri mizi je še eno prazno mesto; vsak naj se usede na svoje mesto / posaditi gosta na častno mesto
// kar je kot celota namenjeno za (začasno) bivanje ene osebe: tri mesta v internatu so še prosta / v hotelih je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora - 6. v zvezi delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba: razpisati prosta delovna mesta; njegovo delovno mesto so ukinili; zasesti izpraznjeno delovno mesto / (delovno) mesto direktorja, ključavničarja / njegovo službeno mesto je zelo odgovorno; odpirati nova učna mesta
- 7. publ., s prilastkom položaj, funkcija: bil je imenovan na vodilno mesto; v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra; imeti ugledno mesto v organizaciji / mesto gledališča je vse bolj prevzemal film; mesto šole v izobraževalnem procesu / vlada je odstopila mesto novemu režimu se je umaknila; stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka
// pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; mandat: ta stranka ima pet mest v parlamentu / odborniško, poslansko mesto - 8. s števnikom kar kaže vrednost osebka v primerjavi z drugimi osebki iste skupine glede na velikost, stopnjo določene sposobnosti, lastnosti: doseči, priboriti si drugo, tretje mesto; zasedel je tretje mesto; uvrstili so se na predzadnje mesto; ekspr. v zadnjem krogu se mu je posrečilo prebiti se na prvo mesto
// publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo določa prilastek: on zavzema osrednje mesto med slovenskimi slikarji; vsak narod ima posebno mesto v zgodovini človeštva / to zavzema važno mesto v proračunu - 9. neustalj., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi; na kraju samem: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta
// brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
● publ. samo skupščina je primerno mesto za reševanje takih problemov organ; publ. zdaj ni mesta za pesimizem nismo, nočemo biti pesimistični; publ. tudi to vprašanje je dobilo, našlo mesto v časopisu je bilo obravnavano; publ. ima mesto v orkestru je član orkestra; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; z mesta star. z mesta je odgovoril takoj, brez pomišljanja; star. z mesta se mu je posrečilo takoj, ob prvem poskusu; star. reka je na mesta globoka na nekaterih mestih; na mestu na mestu smo prišli smo, kamor smo hoteli, morali priti; ekspr. bil je na mestu mrtev takoj je umrl; pog. njihove pripombe niso na mestu niso primerne, ustrezne; publ. naše smučarstvo stoji na mestu ne napreduje, se ne razvija; biti ob pravem času na pravem mestu prisotnost koga na določenem mestu v določenem času ima zanj ali za druge ugodne posledice; ekspr. fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; vsaka stvar je na svojem mestu stvari so primerno, ustrezno razvrščene, postavljene; pog. če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je tebi, bi naredil drugače; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; pog. kot vzgojiteljica ni na mestu po lastnostih, obnašanju ne ustreza; filmsko mesto naselje za snemanje, izdelovanje filmov; ekspr. zadel ga je na najbolj občutljivem mestu naredil, omenil je tisto, kar ga najbolj prizadene, razburi; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; publ. pripisovati idejnosti prvo mesto trditi, meniti, da je idejnost najpomembnejša; publ. mesto psa je ob vodnikovi levi nogi pes naj stoji, hodi ob vodnikovi levi nogi; publ. nakazal je, kje je mesto naprednemu kmetu kakšna je družbena vloga naprednega kmeta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦ lingv. mesto akcenta; mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu; mat. mesto kar znaku v številki v odnosu do drugih znakov določa vrednost; decimalno mesto; šport. korakati na mestu delati z nogami gibe kot pri korakanju, a brez premikanja naprej; skok z mesta skok, narejen tako, da vsaj z eno nogo pred tem ni bil narejen korak; urb. jedro mesta prvotni, stari del mesta; voj. odprto mesto ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
metlák in metlják -a m (á) agr. sirek (za izdelovanje metel): zadruga je sejala metlak / sirek metlak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
metlárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje metel: razvoj metlarstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
míkrobiolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na mikrobiologe ali mikrobiologijo: mikrobiološki inštitut / mikrobiološko zborovanje // biol. nanašajoč se na življenje mikroorganizmov: škodljivo mikrobiološko delovanje / mikrobiološko cepivo za izdelovanje sirov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
milárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje mila: dela v milarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
mizárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje lesenih izdelkov, zlasti pohištva: mizarstvo in kolarstvo / preživljati se z mizarstvom z opravljanjem mizarskega poklica // podjetje, delavnica za to obrt: zaposlen je v stavbnem mizarstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
modelárna -e ž (ȃ) tovarniški obrat ali delavnica za izdelovanje modelov: modelarna livarne, tovarne čevljev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
modelárstvo -a s (ȃ) izdelovanje in spuščanje modelov, zlasti letalskih: ukvarjati se z modelarstvom;
razvoj modelarstva / knjiga o jadralnem, letalskem modelarstvu / brodarsko modelarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
mójstrstvo -a s (ọ́) - 1. velika sposobnost za oblikovanje, izdelovanje česa: pokazal je mojstrstvo v gledališki igri; to delo je vrhunec njegovega mojstrstva / z velikim mojstrstvom je naslikal njegov portret
- 2. lastnost, značilnost mojstrskega: kritika priznava delu dovršenost in mojstrstvo; v vsaki njegovi sliki opazimo mojstrstvo v barvi in obliki
- 3. do 1962 pridobitev naslova mojstra: hkrati je praznoval mojstrstvo in poroko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
nòž nôža m (ȍ ó) - 1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski, mesarski nož; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; nož na vzmet; nož za kruh, papir / odpreti, zapreti nož pregibno rezilo noža; pren., ekspr. prerezal jo je nož bolečine
// vojaško bodalo: nasaditi nož na puško / dvorezni nož ki ima rezilo na obeh straneh; boj na nož / kot povelje nož na puško - 2. nav. mn., teh. del stroja z rezilom, zlasti za rezanje: pritrditi nože na glavo / krožni, trikotni noži; stružni nož / oblikovni nož
- 3. mn., nar. ribežen (za zelje, repo): ribati zelje na nože
● ekspr. nastaviti komu nož na grlo, vrat skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. iti pod nož dati se operirati; pog., ekspr. ovni so šli pod nož so bili zaklani, pobiti; ekspr. bila je megla, da bi jo z nožem rezal zelo gosta; ekspr. kdo bi mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadele
♦ arheol. kremenov nož; fot. (obrezovalni) nož priprava iz plošče s pregibnim rezilom za obrezovanje fotografij; les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja; med. kirurški, secirni nož; um. paletni nož
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
nožárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje nožev: delati v nožarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
nožárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje nožev: ukvarjati se z nožarstvom;
kleparstvo in nožarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
oblikoválo -a s (á) agr. votla priprava, po kateri se oblikuje sir: polniti oblikovala;
kovinsko, leseno oblikovalo / oblikovalo za sir
♦ arheol. predmet, s katerim se oblikuje drug predmet; čeb. priprava za izdelovanje umetnih matičnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
obràt2 -áta m (ȁ á) navadno s prilastkom manjša proizvodna enota za določene delovne, tehnološke postopke: tovarna je ustanovila več novih obratov;
obrat za izdelovanje, predelovanje, pridobivanje, proizvodnjo česa / gostinski, gozdni, industrijski, lesni, rudarski, žagarski obrat; obrat družbene prehrane // prostor, stavba te enote: urediti obrat; obrat za likanje je v prvem nadstropju; gradnja obrata; higiena v obratu
● publ. restavracija je neprekinjeno v obratu obratuje, dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
opekárna -e ž (ȃ) obrat, tovarna za izdelovanje opeke: zgraditi opekarno;
delavci v opekarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
opékarstvo -a s (ẹ̑) izdelovanje opeke: imeti prakso v opekarstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
orodjárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni;
mojster v orodjarni // shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pálčnik -a [u̯č] m (ȃ) - 1. nav. mn. rokavica z enim prstom: na rokah je imel palčnike; natakniti, sneti palčnike; usnjeni, volneni palčniki
- 2. tanka gumijasta prevleka za palec: čez obvezo na palcu so mu dali palčnik
- 3. nar. zgornji, krajši rogelj senenih vil: palčnik se je zlomil
♦ bot. palčnik dlakava rastlina s temno modrimi zvončastimi cveti v socvetju; koprivasta zvončnica; les. palčnik skobljič za izdelovanje zaokroženih robov ali okroglih palic; voj. palčnik nekdaj železna rokavica z enim prstom kot del oklepa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
papirjevína -e ž (í) papir. gosta mešanica celuloznih vlaken, vode in kemikalij za izdelovanje papirja: pripraviti papirjevino / maska iz papirjevine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
papírmašé -ja m (ȋ-ẹ̑) papir. vlakninska papirna snov navadno za izdelovanje reliefnih stiskancev: predelovati papirmaše / izdelki iz papirmašeja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
parkétnica -e ž (ẹ̑) les. parketna deščica: izdelovanje parketnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
péč1 -í ž (ẹ̑) - 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč
- 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč
// notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč - 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč
- 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči
- 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč
● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž
♦ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pekárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje, pečenje kruha, peciva: delati v pekarni;
zmogljivost pekarne / rekonstrukcija pekarne / avtomatska pekarna v kateri se pripravlja in peče kruh v avtomatiziranih napravah; industrijska pekarna v kateri se izdeluje kruh industrijsko; parna pekarna v kateri se peče kruh v parnih pečeh // prodajalna kruha, peciva: kupiti kruh v pekarni; prodajalka v pekarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pilárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pil: pilarna in nožarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pínja -e ž (í) priprava za izdelovanje manjše količine masla: prinesla je pinjo in začela pinjiti;
naliti smetano v pinjo
● star. nosil je črno pinjo cilinder
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
píparstvo -a s (ȋ) izdelovanje pip: pozimi se je ukvarjal s piparstvom;
piparstvo na Gorjušah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
plástik -a m (á) - 1. publ. plastična masa: plastik uporabljajo tudi za izdelovanje čevljev; včasih so poznali le malo vrst plastikov; smuči iz plastika
- 2. žarg., voj. plastično razstrelivo: minerji so vžigali plastik in ga metali na bunker; s plastikom so razstrelili vrata v skladišče
- 3. žarg. predelovalec plastičnih mas: v obratu so zaposlili nekaj novih plastikov
- 4. žarg., med. kirurg za plastične operacije: želel se je specializirati za plastika
● žarg., um. bil je najboljši plastik svojega časa kipar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pletílstvo -a s (ȋ) obrt za izdelovanje pletenin: čipkarstvo in pletilstvo / strojno pletilstvo // podjetje, delavnica za to obrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pločevinárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pločevine: tovarna ima novo pločevinarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
podóbarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podobarje ali podobarstvo: podobarski okraski / podobarska delavnica / podobarska obrt izdelovanje kipov, cerkvene opreme in okrasnih predmetov, navadno iz lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
postávek -vka m (ȃ) knjiž. - 1. predpostavka: spis se začenja s splošnim postavkom, da je v naravi vse minljivo
- 2. redko podstavek: kamnit postavek
♦ obrt. pritrditev vzorca z bucikami na blazinico za oblikovanje in izdelovanje čipke s kleklji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pósteljen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na posteljo: posteljni vložek;
posteljne noge;
prednja, zadnja posteljna stranica;
leseno, železno posteljno ogrodje / posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; posteljno pregrinjalo; knjiž. posteljna omarica, posoda nočna omarica, posoda // publ. bolnica nima dovolj posteljnega fonda postelj // evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov prizorov, ki prikazujejo spolno občevanje
♦ tekst. posteljna tkanina tkanina, ki se uporablja za izdelovanje posteljnega perila; zool. posteljna stenica zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu, Cimex lectularius
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
preorientírati -am dov. (ȋ) publ. preusmeriti: preorientirati uporabo s tekočega goriva na trdo;
preorientirati vzgojo otrok;
podjetje se je preorientiralo na izdelovanje plastičnih predmetov / preorientiral se je na študij zgodovinepreorientíran -a -o: preorientirana poraba, prodaja; v tehniko preorientiran človek usmerjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
prepróga -e ž (ọ̄) - 1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga
- 2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev
● leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo
♦ tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe nagosto druga za drugo v več pasovih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
projékt -a m (ẹ̑) - 1. kar določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči, načrt: izdelati, predložiti projekt; projekt šolske reforme; projekt za modernizacijo podjetja / finančni, investicijski projekt; idejni, tehnični projekt stroja; raziskovalni projekt; vesoljski projekt
- 2. grad. skupek načrtov, tehničnih opisov in popis stroškov za kak objekt, področje: arhitekti so izdelali več projektov; projekt ceste, spomenika, stavbe; projekt električne napeljave / gradbeni projekt
♦ arhit. glavni projekt glavni načrt
// izdelovanje, uresničevanje tega: financirati, kreditirati projekt; sodelovati pri projektu - 3. publ., navadno s prilastkom umetniško delo glede na namen, da se izvede, uresniči: komisija je filmski projekt potrdila; glasbeni, gledališki projekt / uspeh mladega igralca pri projektu
- 4. knjiž. osnutek, predlog določenega besedila: razpravljati o projektu resolucije, zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pršutárna -e ž (ȃ) obrat za sušenje, izdelovanje pršuta: obnoviti pršutarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
puškárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pušk: delati v puškarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rádiomateriál -a m (ā-ȃ) material za izdelovanje radijskih aparatov, naprav: pri svojem delu porabi veliko radiomateriala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rádiomehánik -a m (ā-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje radijskih aparatov: izučiti se za radiomehanika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rádiotéhnika -e ž (ā-ẹ́) - 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike
- 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rámija -e ž (á) bot. tropska rastlina, katere vlakna se uporabljajo za izdelovanje sukanca, vrvi, tkanine, Boehmeria nivea: gojiti ramijo // tekst. vlakna te rastline: presti ramijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
receptúra -e ž (ȗ) - 1. navodilo s podatki o vrsti, količini snovi in postopku zlasti za industrijsko pripravo, izdelavo česa: spremeniti recepturo; izdelovati klobase po preizkušeni recepturi; receptura sadnega sirupa
● žarg. strojiti po novi recepturi na nov način, po novem postopku; knjiž. v učbeniku je poseben del z recepturami za narodne jedi recepti - 2. farm. izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu: farmacevt mora biti pri recepturi zelo natančen; receptura in galenika
// lekarniški oddelek za izdelovanje zdravil po zdravnikovem receptu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rešetárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje rešet: izumiranje rešetarstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rezbárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na rezbarje ali rezbarstvo: rezbarski izdelki;
rezbarska delavnica;
rezbarsko orodje / rezbarska obrt izdelovanje, oblikovanje okrasnih predmetov, figur, zlasti iz lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rôčen -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na roko: ročne in nožne mišice;
ročna spretnost / invalidski voziček na ročni pogon; ročno in strojno izdelovanje / ročni delavec; ročna prtljaga; ročna torbica; ročne in stenske ure; potegniti ročno zavoro; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ročno orožje / ročna lekarna
♦ gled. ročna lutka lutka, ki se natakne na prste roke; teh. ročne komande; tisk. ročni stavekrôčno prisl.: ročno delati, prati; sam.: žarg., avt. potegniti ročno ročno zavoro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rolétarstvo -a s (ẹ̑) obrt za izdelovanje in nameščanje rolet: parketarstvo in roletarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rólkarski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na rolkarje ali rolkanje; skejterski: rolkarska proga; rolkarska tekma; K prvi generaciji tovarnarjev spada še rolkarski navdušenec, ki je s prijateljem in uslužbencem garažno izdelovanje rolk dopolnil še s snežnimi deskami E (↑)rólkarrólkarski párk -ega -a m (ọ̑, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; skejt park: Obljubljajo center alternativnih športov s plezalno steno, rolkarskim parkom in prenovljenim hokejskim igriščem pri šolskem centru
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sáje sáj ž mn. (á ȃ) črn prah, ki nastane pri gorenju ob premajhni količini kisika: saje se usedejo, vnamejo;
očistiti saje in pepel;
bil je črn kot saje / oljnate, plinske, smolnate saje / ed. saja mu je padla v oko ugasla iskra
♦ kem. industrijske saje ki nastanejo pri zgorevanju metana, zemeljskega olja in se rabijo za izdelovanje črnih barv, krem za čevlje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sedlárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje sedel: jermenarstvo in sedlarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sítarstvo -a s (ȋ) obrt za izdelovanje sit: razvoj sitarstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
slád -a tudi -ú m (ȃ) osušen vzklili ječmen, ki se uporablja za izdelovanje alkoholnih pijač, zlasti piva: sušiti slad / zeleni slad pri katerem so že razviti zeleni listi // ječmenov slad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sladíca -e ž (í) sladka jed, ki se navadno ponudi po glavni jedi: pripraviti sladico;
postreči s sladico / sadna sladica
♦ agr. raztopina, nastala s kuhanjem slada in vode, za izdelovanje piva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sladoledárna -e ž (ȃ) - 1. obrat za izdelovanje sladoleda: delati v sladoledarni; industrijska sladoledarna
- 2. v nekaterih deželah gostinski lokal, kjer se streže zlasti s sladoledom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sodárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje, popravljanje sodov: delati v sodarni;
v kleti urediti prostor za sodarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sodárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje, popravljanje sodov: učiti se sodarstva;
sodarstvo in lončarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
srpárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje srpov: dela v srparni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
stêreofotogrametríja -e ž (ȇ-ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja s stereoskopskim fotografskim aparatom za izdelovanje zemljevidov: ukvarjati se s stereofotogrametrijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
stereotipíja -e ž (ȋ) - 1. tisk. izdelovanje stereotipov: zaposlen je pri stereotipiji
// tiskanje s stereotipi: uporaba stereotipije pri velikih nakladah knjig - 2. delavnica, obrat za izdelovanje stereotipov: klišarna in stereotipija
- 3. psih. nesmotrno, togo ponavljajoče se vedenje ali doživljanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
stískanec -nca m (í) teh. izdelek iz umetne snovi, oblikovan s stiskanjem v kalupu: izdelovanje reliefnih stiskancev;
stiskanci za motorna vozila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
stolárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje stolov: zaposliti se v stolarni;
stolarna in parketarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
stròj strôja m (ȍ ó) - 1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo; stroj stoji, teče; izključiti, pognati, ustaviti stroj; namestiti, razdreti, sestaviti stroj; obdelovati s strojem; avtomatski, enostaven, kompliciran stroj; moderni, zastareli stroji; sestavni deli stroja; izkoriščenost strojev; tovarna strojev; delati kot stroj brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično
// dela pri stroju / brusilni, drobilni, vrtalni stroj; gradbeni, poljedelski stroji; knjigoveški, tiskarski stroji; pisalni, razmnoževalni stroj; pletilni, tkalni stroj; pralni stroj; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; šivalni stroj; stroj za asfaltiranje; stroj za pomivanje steklenic / narediti na stroj - 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: on je stroj, ne pa človek; razmere so iz njih naredile stroje
- 3. publ. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: je eden odločilnih mož v političnem stroju države; mobilizirali so ves propagandni stroj; imajo učinkovit strankarski stroj; upravni stroj
- 4. žarg. avtomobil, zlasti boljši: imeniten stroj ima
● publ. v bitki so vrgli iz stroja veliko sovražnikovih vojakov onesposobili; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; žarg., voj. pohodni, strelski stroj postroj
♦ elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov; les. lupilni, luščilni stroj za izdelovanje furnirja; mont. izvažalni stroj; navt. krmilni stroj ki premika krmilni mehanizem; ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; ptt frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko; strojn. batni stroj; delovni stroj ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; parni stroj pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; pogonski stroj ki spreminja energijo v mehansko delo; rezkalni stroj; teh. obremenjevati stroj; preračunati stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti stroja, naprave glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve; agregatni stroji; etiketirni stroj za opremljanje z etiketami; kovalni stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tekst. kosmatilni stroj za kosmatenje tkanine, pletenine; koton stroj za izdelovanje pletenin po kroju; tisk. cilindrični stroj z valjastim tiskalom; jedkalni stroj za jedkanje klišejev; ofsetni stroj; rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; stavni stroj na katerem se izdeluje stavek za tiskanje; usnj. golilni stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož; raztegovalni stroj za raztegovanje usnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
substánca -e ž (ȃ) knjiž. - 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: analizirati substanco / katran je izhodna substanca za izdelovanje nekaterih barvil; lojna substanca na koži; radioaktivne substance
- 2. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov; sestavina: voda topi mineralno substanco tal; strupene substance izdelka / energija je le sproščena substanca materije / ta skladba je harmonična v vseh svojih substancah
- 3. bistvo, jedro: ta surovina tvori substanco proizvoda / duhovna substanca naroda
♦ filoz. temelj biti in bivajočega, ki za svojo eksistenco ne potrebuje nič drugega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
suhoróbarstvo -a s (ọ̑) obrt za izdelovanje suhe robe: suhorobarstvo v Ribniški dolini;
suhorobarstvo in lončarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sukančárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje sukanca: predilnica in sukančarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
suknárna -e ž (ȃ) nekdaj delavnica, obrat za izdelovanje sukna: delati v suknarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
svečárna -e ž (ȃ) prostor, obrat za izdelovanje sveč: svečarna in milarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
svečárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje sveč: lectarstvo in svečarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
svínčev -a -o prid. (í) nanašajoč se na svinec: svinčeve rude / svinčev prah / svinčev rudnik / svinčeve prevleke
♦ elektr. svinčev akumulator akumulator s svinčenima elektrodama; fiz., kem. svinčevo steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. svinčevo belilo iz svinca pridobljen prah za oljnato umazano belo barvo; svinčev karbonat, oksid, sulfid; svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; svinčeve spojine, zlitine; min. svinčev sijajnik galenit; teh. svinčev lot lot, v katerem je več kot 50 odstotkov svinca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
šablóna -e ž (ọ̑) - 1. priprava, ki omogoča večkratno izdelovanje predmeta, stvari z natančnim posnemanjem vzorca: izdelati šablono; odrezati šipo po šabloni; lesena šablona / pleskarska šablona; šablona za pisanje
- 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: izogibati se šablonam / pri razčlenjevanju dela je bilo čutiti šablono; teorija ustreza splošnim šablonam / zasliševanja so potekala po šabloni; ta roman je pisan po šabloni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
šamotárna -e ž (ȃ) obrat, tovarna za izdelovanje šamota: gradnja šamotarne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ščetárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ščétkarstvo -a s (ẹ̑) obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetkarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
šunkárna -e ž (ȃ) podjetje, obrat za izdelovanje šunke: ogled šunkarne; Družinsko podjetje je v okviru posodobljenega in povečanega obrtnega obrata za proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov uredilo tudi sodobno šunkarno E (↑)šúnka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
táblica -e ž (ȃ) - 1. manjšalnica od tabla:
- a) pritrditi na hišo tablico s hišno številko; tablica z napisom / registrska tablica navadno z začetnimi črkami kraja in številko, pod katero je vozilo vpisano v register; ulična tablica
- b) izdelovanje steklenih tablic / tablica čokolade
- c) na steklo slikane tablice
- 2. nekdaj uokvirjena manjša plošča, na katero se piše s kamenčkom, kredo: kupiti za šolo tablico in kamenček; lesena, skrilasta tablica / voščena tablica lesena, prevlečena z voskom
- 3. nav. mn. zbirka tabel: sestaviti tablice / računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje; tablice za teže in mere; tablice za določanje osvetlitve / redko prazna mesta na tablici tabeli
● tombolska tablica tombolska kartica
♦ avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; fin. obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; mat. logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
tapétništvo -a s (ẹ̑) obrt za izdelovanje in popravljanje oblazinjenega pohištva, žimnic: ukvarjati se s tapetništvom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
teracêrstvo -a s (ȇ) grad. obrt za izdelovanje teraca, teracnih plošč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
testenínarstvo -a s (ȋ) izdelovanje testenin: Ukvarja se predvsem s pekarstvom in mlinarstvom, v manjši meri pa tudi s testeninarstvom in slaščičarstvom E (↑)testenínar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Thómasov -a -o [tom-] prid. (ọ̑) v zvezah: agr. Thomasov fosfat fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre;
metal. Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
toluén -a m (ẹ̑) kem. brezbarvna, vnetljiva tekočina za izdelovanje lakov, razstreliva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
trán -a m (ȃ) kem. olje iz maščobnega tkiva kitov, delfinov, rib, ki se uporablja za izdelovanje margarine, mila: predelovati tran;
uvoz trana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
trdílo -a s (í) sredstvo za trdenje, strjevanje: dodati snovi trdilo;
izdelovanje trdil / trdilo za barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
trikotáža -e ž (ȃ) - 1. strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina: izdelovati trikotažo; perilo iz trikotaže
// izdelki iz te pletenine: modna trikotaža; otroška trikotaža - 2. obrat za izdelovanje te pletenine: delavka v trikotaži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
učíteljica -e ž (ȋ) - 1. ženska, ki (poklicno) uči, poučuje: želela si je postati učiteljica; stroga učiteljica
// ženska, ki uči, poučuje na osnovni šoli in je za to posebej usposobljena: učiteljice in profesorice / osnovnošolska učiteljica / kot nagovor tovarišica učiteljica
// ženska, ki uči, poučuje kako spretnost, umetnost: plesna, smučarska učiteljica; učiteljica plavanja
// ženska, ki uči, poučuje sploh: sestra je bila še otrok, vendar mu je bila najboljša učiteljica - 2. ekspr. kar koga uči sploh: narava je najboljša učiteljica / zgodovina je učiteljica življenja
♦ rel. cerkvena učiteljica naslov za svetniško in učeno učiteljico evangelija in življenja po evangeliju; šol. predmetna, razredna učiteljica; učiteljica ročnih del nekdaj strokovna učiteljica, ki poučuje šivanje, pletenje, izdelovanje različnih izdelkov; strokovna učiteljica ki poučuje praktični predmet in zanj nima pedagoške izobrazbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
upóroven in upôroven -vna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na električni upor: uporovne grelne naprave / uporovna žica žica z veliko ohmsko upornostjo za izdelovanje uporov
♦ teh. uporovni termometer termometer, ki meri temperaturo s spreminjanjem električne upornosti električnega vodnika; uporovna peč peč, ki se segreva z grelnimi upori; uporovno varjenje varjenje, pri katerem se izkorišča toplota, nastala zaradi električne upornosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
verigárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje verig: delavci verigarne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vezílstvo -a s (ȋ) obrt za izdelovanje vezenin: čipkarstvo in vezilstvo // podjetje, delavnica za to obrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
viskóza -e ž (ọ̑) kem. težko tekoča snov, pridobljena iz celuloze, za izdelovanje umetne svile, celofana: viskoza zori;
tovarna viskoze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vlaknénka -e ž (ẹ̄) žarg., les. vlaknena plošča: izdelovanje vlaknenk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vlaknína -e ž (ī) - 1. vlaknata ogrodna snov rastlinskih celičnih sten: sadje vsebuje tudi vlaknino; količina vlaknine v krmi
// teh. vlaknata snov, ki se uporablja za izdelovanje tekstilnih vlaken, papirja: predelovati vlaknine; vlaknina rastlinskega izvora; izdelava vlaknin / naravne, umetne vlaknine; poliamidne vlaknine / tekstilne vlaknine - 2. biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vóskarstvo -a s (ọ̑) obrt za izdelovanje voska: voskarstvo in svečarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vratárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje vrat: strojni oddelek v vratarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vrvárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje vrvi: delati v vrvarni / zgraditi vrvarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vrvárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje vrvi: ukvarjati se z vrvarstvom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zabojárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje zabojev: delati v zabojarni;
žaga in zabojarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zgònt zgónta m (ȍ ọ́) etn. vsak od na štiri ali osem delov preklanega hloda za izdelovanje deščic za obode sit, rešet: skladovnica zgontov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zlatárna -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: prodajati staro zlato v zlatarno / Zlatarna Celje // prodajalna izdelkov iz zlata, plemenitih kovin: vlomiti v zlatarno; bogate izložbe zlatarn
● ekspr. na sebi je imela celo zlatarno zelo veliko (zlatega) nakita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zobotéhnika -e ž (ẹ́) izdelovanje umetnih zob, umetnega obzobnega tkiva: razvoj zobotehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zrcáljenjeSSKJ -a s (á) sprotno izdelovanje varnostne kopije podatkov na različnih trdih diskih: Ko pokvarjeni disk zamenjamo, krmilnik izvede zrcaljenje podatkov z obstoječega ali obstoječih diskov na novi disk in vzpostavi se popolnoma enako stanje kakor pred napako E (↑)zrcáliti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
žebljárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje žebljev: ogled moderne žičarne in žebljarne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
žíca -e ž (í) dolg, tanek kovinski izdelek, navadno okroglega prereza: žica se pretrga, stali;
napeti, preščipniti žico;
povezati, preplesti z žico;
bakrena, jeklena žica;
drobna, tanka žica;
izolirana, pocinkana žica;
debelina, prerez žice;
svitek žice;
ogrodje, mreža iz žice / bodeča žica; brzojavne, telefonske žice; parketna žica za čiščenje, drgnjenje parketa
● ekspr. glas onkraj žice je utihnil sogovornik pri telefonskem pogovoru
♦ elektr. dovodna žica ki dovaja električno energijo; pramenasta žica iz zelo tankih sukanih žic; fiz., teh. uporovna žica z veliko ohmsko upornostjo za izdelovanje uporov; metal. valjana, vlečena žica; teh. varilna žica dodajni material pri varjenju v obliki žice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
žičárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje žice: delati v žičarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
žímarstvo -a s (ȋ) obrt za izdelovanje žimnatih izdelkov, zlasti tkanin za sita: ščetkarstvo in žimarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.