izdihávanje -a s (ȃ)
glagolnik od izdihavati: izdihavanje zraka / vdihavanje in izdihavanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

vdihávanje -a s (ȃ)
glagolnik od vdihavati: slišno vdihavanje zraka; vdihavanje in izdihavanje / vdihavanje nekaterih snovi je škodljivo / vnetje nosne sluznice lajšamo z vdihavanjem smrekovega olja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

ekspirácija -e ž (á)
med. iztiskavanje zraka iz pljuč pri dihanju; izdihavanje: ekspiracija in inspiracija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

kášelj -šlja m (á)
sunkovito, glasno izdihavanje zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: premagovati, zadrževati kašelj; draži ga h kašlju, na kašelj; krčevit, močen kašelj / kašelj ga duši; med govorjenjem ga je napadel kašelj je začel kašljati / nastop kašlja zaradi prehlada / lajajoči kašelj zelo glasen in suh; suhi kašelj brez izmečka; vlažni kašelj z izmečkom
♦ med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.