vö̀povèdati -povém dov.
1. izreči, izgovoriti: more tak csiszto vöpovedati KOJ 1833, 8; vſzáko rejcs csiſzto vö povej BKM 1789, 7b; Gda je záto Goſzpoud eta vö povedao, gori je vzéti KŠ 1771, 156
2. povedati, izpovedati: csi je ſto ſteo vö povedati KŠ 1771, 487; vö povejm ſzkrita KŠ 1771, 45; Vöpovêm nazveszcseno meni szkoncsanye TA 1848, 3; piszmo, v-sterom vöpovejo, ka nescso csüti AIP 1876, br. 5, 2; nikomi vö ne povej, ka ſzi mi eta nazvejſzto KŠ 1771, 415; Komaj je tou vö povedao KM 1790, 20
3. izpovedati, izjaviti: ki de kaj proti meo, tô v-szedsztvi vöpovê AI 1875, kaz. br. 2; rod pa nyegov ſto povej vö KŠ 1771, 366; je zapovedao pri tom osztati, ka ona vöpovej KOJ 1833, 78; ruszki caszar vöpovedo, ka on boj zacsne AIP 1876, br. 12, 3
4. izraziti: dugoványa z-verbumom vöpovejmo KOJ 1833, 58; lasztivnoszti vöpovêmo AIN 1876, 29
vö̀povèdati se -povém se izgovoriti se: vszákim vüszt odpiranyem sze edna -edna szillaba vöpové AIN 1876, 8
vö̀povédani -a -o
1. izrečen, izgovorjen: Jasz vöpovêdani govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 7; V-Goripiszi je vöpovêdano obecsanye dokoncsati dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; vszáka zemla sze pôleg vöpovêdanoga násztopa gorivzeme AI 1875, br. 2, 4
2. razglašen, določen: dugoványi za navküpne szo vöpovêdani AI 1875, br. 1, 1
vö̀ zgúčati se ~ -ím se dov. izgovoriti se: dokecs ſze drügi vö zgucsijo KM 1790, 18
vö̀ zrèči ~ zrèčem dov. izreči, izgovoriti: Ka pa za grejh Szmrtni? vö zrecsi neznam BKM 1789, 439; pogübelnoſzt! Vö zrecsi je nemremo BRM 1823, 444
zagúčati -ím dov. zagovoriti, izgovoriti: To praviczo pa zagucsis BRM 1823, 299
zgovorìti -ím dov. izgovoriti: ne more jezik zgovoriti KM 1783, 226; ne more jezik zgovoriti BKM 1789, 387
zrèčti zrèčem dov. izreči, izgovoriti: Kak morejo zrecsti vüszta KM 1783, 248