izkopáti -kópljem tudi -ám tudi skopáti skópljem tudi -ám dov., izkôplji izkopljíte tudi izkôpaj izkopájte tudi skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; izkôpal tudi skôpal (á ọ́, ȃ) - 1. s kopanjem narediti: izkopati grob, jamo, kanal; izkopati temelje za hišo; izkopati z bagrom, motiko; izkopati si klet v skalo
- 2. s kopanjem spraviti iz česa, navadno iz zemlje: izkopati krompir; izkopati rastlino s koreninami; izkopati truplo / izkopati ponesrečence izpod ruševin; pren., ekspr. njegovo dramo so spet izkopali iz pozabe
● ekspr. oči bi mu izkopala zelo sem jezna nanj; ekspr. izkopati bojno sekiro začeti boj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal, zemlje izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način
// s kopanjem priti do česa: arheologi so izkopali ostanke nasipa; pren., ekspr. posrečilo se mu je izkopati skrivnosti
♦ lov. izkopati jazbeca s kopanjem priti do njega v brlogu
izkopáti se tudi skopáti se ekspr. s težavo priti iz česa ovirajočega: nazadnje se je le izkopal iz sena; komaj so se izkopali iz snega / počasi so se izkopali iz spalnih vreč
// s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja: izkopati se iz dolgov, revščine, žalosti; s prizadevnim delom se je izkopal iz najhujšega; ne verjamem, da se izkoplje
● ekspr. poškodba je res huda, a on se že izkoplje ozdravi
izkopán tudi skopán -a -o: izkopan krompir; izkopani predmeti; izkopan rov; prim. skopati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
podkòp -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od podkopati: podkop gnoja / s podkopom zidu se rešiti // star. podzemni rov: kopati podkope proti gradu
♦ mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol; vpadnik; voj. zaklon v rovu, izkopan za topničarje ali njihovo strelivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
izkopanína -e ž (í) - 1. nav. mn. izkopan predmet, zlasti iz starejših zgodovinskih obdobij: med izkopaninami je tudi srebrna posoda in nakit / arheološke izkopanine
♦ arheol. izkopanine iz halštatske dobe - 2. izkopani material: odvažati izkopanino; količina rude v izkopanini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
vpádnik -a m (ȃ) - 1. mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol: zgraditi glavni vpadnik; nesreča se je zgodila v vpadniku; vpadniki in nadkopi
- 2. ekspr. kdor nepričakovano, nenapovedano kam pride, navadno nezaželen: na sestanku je bilo tudi nekaj vpadnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
zakòp -ópa m (ȍ ọ́) - 1. glagolnik od zakopati: zakop poginule živine
- 2. nekdaj v zemljo izkopan in od vrha zasut prostor za zaščito vojakov pred sovražnikom: delati zakope; vhod v zakop; posadka v zakopu / napoditi nasprotnika v zakope zemljanke
- 3. vrtn. prostor, kamor se zakopljejo izkopane rastline, deli rastlin, da prezimijo, se ohranijo: dati čebulice tulipanov, sadike jablan v zakop
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
zemljánka -e ž (ȃ) - 1. v zemljo izkopan prostor za prebivanje: izkopati zemljanko; vojaki so se iz zemljank preselili v vas; vhod v zemljanko
- 2. ženska oblika od zemljan: zemljani in zemljanke / poročen je z navadno zemljanko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
nadkòp -ópa m (ȍ ọ́) mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor: delati, zavarovati nadkope;
vznožje strmega nadkopa;
nadkopi in podkopi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.