eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
androgén androgénasamostalnik moškega spola[androgén]
iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.androgen, nem.Androgene, iz gr.anḗr‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem...gen iz frc...gène,) iz gr...genēs‛rojen iz, povzročen od’
krhlíka krhlíkesamostalnik ženskega spola[kərhlíka]
grm ali nizko drevo z majhnimi zelenkasto rumenimi zvezdastimi cvetovi in drobnimi črnimi plodovi na pecljih ali del te rastline; primerjaj lat.Frangula alnus; SINONIMI: iz botanikenavadna krhlika
STALNE ZVEZE: navadna krhlika ETIMOLOGIJA: iz star.krhel‛krhek’
2. iz botanike rastlina z navadno nasprotnimi listi, katere cvetovi imajo štiri cvetne liste in dva prašnika; primerjaj lat.Veronica
3. zdravilna rastlina z dlakavim steblom, ovalnimi nazobčanimi listi in svetlo modrimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat.Veronica officinalis; SINONIMI: iz botanikezdravilni jetičnik
1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice
podgána podgánesamostalnik ženskega spola[podgána]
1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat.Rattus
2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalnoprase, neformalno, slabšalnoprasec, neformalno, slabšalnoprasica, slabšalnoprašič, slabšalnopujs
3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom
ántiperspiránt ántiperspirántasamostalnik moškega spola[ántiperspiránt]
sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.antiperspirant, iz gr.antí‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire‛potiti se’, prevzeto iz lat.perspīrāre‛dihati, pihati’
bôksar bôksarjatudibóksar bóksarjasamostalnik moškega spola[bôksar]tudi[bóksar]
rinítis rinítisasamostalnik moškega spola[rinítis]
iz medicine vnetje nosne sluznice z močnim vodenim izcedkom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.rhinitis, iz gr.rhīs‛nos’
2. ki je v zvezi z alergijo
1. ki je v zvezi z alergijo
sléz slézasamostalnik moškega spola[slés sléza]
1. zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat.Althaea officinalis; SINONIMI: iz botanikenavadni slez
STALNE ZVEZE: navadni slez ETIMOLOGIJA: = cslov.slězъ, hrv.sljȅz, češ.sléz < pslov.*slězъ < ide.*sloi̯g'o- iz *slei̯g'-‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...
slezénovec slezénovcasamostalnik moškega spola[slezénovəc]
1. rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat.Malva
távžentróža távžentróžesamostalnik ženskega spola[táu̯žəntróža]
1. zdravilna rastlina s trikotnimi, nasproti rastočimi listi in rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat.Centaurium erythraea
1.1. zdravilni pripravek iz te rastline ali žganje, v katerem je namočena ta rastlina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar.nem.Tausendrose, iz nem.Tausendguldenkraut, dobesedno ‛zel za tisoč zlatnikov’, kalk po srlat.centaureum, razumljeno kot centum‛sto’ + aurum‛zlato, zlatnik’, dejansko prevzeto iz gr.kentaúreion‛zel kentavrov’, - več ...
asparagín asparagínasamostalnik moškega spola[asparagín]
iz biologije, iz kemije aminokislina, ki se pojavlja zlasti v špargljih, oreških, mesu, mleku in pozitivno vpliva na razvoj in delovanje živčnega tkiva
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.asparagine, nem.Asparagin, iz ↑asparagus
borága borágesamostalnik ženskega spola[borága]
1. zdravilna rastlina z modrikastimi zvezdastimi cvetovi in mesnatimi suličastimi listi na votlem dlakavem steblu ali del te rastline; primerjaj lat.Borago officinalis
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Borago) iz srlat.borrago, nejasnega izvora, morda iz arab.abū 'araq, dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala za pospeševanje potenja
izcêjanje izcêjanjasamostalnik moškega spola[iscêjanje]
izločanje tekoče snovi, navadno počasi in v manjših količinah