eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
razstrupíti razstrupím dovršni glagol [rasstrupíti] 1. odstraniti škodljive snovi iz organizma ali jih razgraditi
2. v obliki razstrupiti se spraviti škodljive snovi iz organizma
3. odstraniti škodljive snovi od kod ali jih razgraditi
4. navadno ekspresivno odstraniti kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑strup
pokákan pokákana pokákano pridevnik [pokákan] evfemistično ki je po izločanju umazan z iztrebki
ETIMOLOGIJA: ↑pokakati
Število zadetkov: 2