agènt del credere -ênta -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

akcépt nakazíla -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Aktivno državljanstvo
Zanima me, ali je termin aktivno državljanstvo ustrezno poimenovanje za pojem, ki označuje delovanje posameznika na različnih področjih življenja za splošno korist skupnosti in ne le za izpolnitev njegovih osebnih interesov. Pojavilo se je vprašanje, ali bi bilo ustreznejše poimenovanje dejavno državljanstvo . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

áliud -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

asignácija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

asignát -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

avalíst -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beneficiár -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bítka -e ž (ȋ)
1. vojaški spopad: bitka se vname; izgubiti, sprejeti bitko; letalska, pomorska bitka; bitka za most / ekspr. dečki uprizarjajo prave bitke s kepami; pren. govorniške bitke v parlamentu; ostra politična bitka
♦ zgod. bitka narodov bitka leta 1813 pri Leipzigu proti Napoleonu
2. s prilastkom intenzivno načrtno prizadevanje za dosego namena: gospodarska bitka; v socializmu zaključna bitka za izpolnitev letnega plana
● mati je izgubila bitko z otroki v svojih zahtevah, prizadevanjih ni zmagala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

casus foederis -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

causa aquirendi -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dajátev namésto plačíla -tve -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

datio in solutum -- -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dávek -vka m (á)
1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek; plačati, utajiti davke; pobirati, znižati davke; naložiti davke; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek; davek od dohodka, od prometa; davek na dodano vrednost [DDV]; davek na dohodek, na promet; odmera, znižanje davka; biti prost davka; imeti tisoč evrov davka
♦ pravn. direktni ali neposredni davek od dohodkov in premoženja; indirektni ali posredni davek ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga
2. ekspr. kar kdo stori, dá kot svoj delež za izpolnitev obveznosti: naši narodi so plačali svoj davek v krvi; pesnikov davek literarni modi / dolgo so plačevali davek zaostalosti trpeli posledice zaostalosti
● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dávek Frazemi s sestavino dávek:
kŕvni dávek, plačáti dávek čému/na kàj, za kàj, plačáti kŕvni dávek, pobírati kŕvni davek, zmánjšati kŕvni dávek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

deficít in déficit -a m (ȋ; ẹ̑)
vsota, za katero so dohodki manjši od izdatkov; primanjkljaj, izguba: deficit se je zmanjšal; računi izkazujejo deficit; kriti deficit; slabo gospodarjenje prinaša deficit
♦ ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

délna izpolnítev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

denárna obvéznost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dokonjanje -a (dokonane, dokonjanje, dokonanje, dokanane, dokanene) samostalnik srednjega spola
1. česa uspešno končanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: dovršitev
2. česa dejanje, s katerim se uresniči kaj zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
3. česa prenehanje obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
3.1 kar zaključuje kako celoto; SODOBNA USTREZNICA: zaključek, sklep
4. stanje, ko ima kdo/kaj pozitivne lastnosti v najvišji meri; SODOBNA USTREZNICA: popolnost
FREKVENCA: 19 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dopolnjenje -a (dopolnene, dopolnenje, dopolnjenje, dopolnejne, depolnene, doponene, dopalnjenje) samostalnik srednjega spola
1. dejanje, s katerim se uresniči kaj
1.1 česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
1.2 česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
2. česa uspešno končanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: dovršitev
3. česa kar je dodano k čemu; SODOBNA USTREZNICA: dopolnilo
3.1 kar s čim tvori celoto
4. česa delo, delovanje, s katerim kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: zadovoljitev
5. stanje, ko ima kdo/kaj pozitivne lastnosti v najvišji meri; SODOBNA USTREZNICA: popolnost
6. zajetost vseh oseb določene skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: polnoštevilnost
7. česa prenehanje trajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
FREKVENCA: 49 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doprinesenje -a (dopernesene, dopernesenje, dopernesejne) samostalnik srednjega spola
1. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
2. česa dejanje, s katerim se uresniči kaj zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
3. česa uspešno končanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: dokončanje
FREKVENCA: 8 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dopunjlénje -a s izpolnitev: Rusz od dopunylênya szvoje 'zele odsztôpo AIP 1876, br. 8, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doživeti -em/-im (doživejti, doživeti) dovršni glagol
1. kdo; kaj, na kom v življenju biti deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: doživeti
1.1 kdo; kaj živeti do določene dobe, dogodka; SODOBNA USTREZNICA: doživeti
FREKVENCA: 13 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fíksni právni pôsel -ega -ega -sla m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

frustrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; frustríranje (í) |prikrajšati za izpolnitev želj|: koga ~ otroka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

garancíja tudi garáncija -e ž (ȋ; á)
porokova obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti; jamstvo, poroštvo: dati, prevzeti garancijo za najetje kredita; pren. to je garancija za lepšo bodočnost; dal je garancijo, da bo stvar v redu potekla
// trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: garancija poteče že čez nekaj mesecev; hladilnik ima enoletno garancijo; pog. pralni stroj je še pod garancijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

garánt -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

garantírati -am dov. in nedov. (ȋ)
obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo: material za proizvodnjo so jim garantirali; ne morejo garantirati, da se jim ne bo nič zgodilo
// trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi: tovarna garantira (za) svoje izdelke
● ekspr. slabo boš končal, to ti garantiram o tem sem trdno prepričan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gladoválec -lca [gladovau̯ca tudi gladovalca] m (ȃ)
kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zahteve gladovalcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gladoválec -lca m
kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtevpojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

gladôven tudi gládoven -vna -o prid. (ō; ā)
1. nar. lačen: mukanje gladovne živine / obsojeni so bili na gladovno smrt od lakote
// požrešen, lakomen: zelo je gladoven na meso
2. v zvezi gladôvna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: pripravljati, začeti gladovno stavko; priporniki so se odločili za štirinajstdnevno gladovno stavko; z gladovno stavko v rovih so dosegli zvišanje mezd

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gladôvnik -a m (ȏ)
kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: ministrstvo je gladovnika pozvalo, naj neha stavkati in poišče pravico na sodišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grájanje napák -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

identifikacíjski dokumènt -ega -ênta m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

implementȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izplačílo pláče -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpolnítev tudi spolnítev -tve [ispou̯nitəu̯; spou̯nitəu̯] ž (ȋ)
glagolnik od izpolniti: doživel je izpolnitev življenjskih idealov; izpolnitev vseh želj / izpolnitev dolžnosti, obveznosti, pogodbe, predpisov / izpolnitev načrta / izpolnitev formularja, vprašalne pole

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpolnítev -tve [u̯n] ž, pojm. (ȋ) ~ obljube; ~ vprašalnika; publ. ~ načrta uresničitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpolnítev -tve ž
GLEJ SINONIM: zasedba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

izpolnȋtəv, -tve, f. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung; i. obljube; — der Vollzug, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpolnítev -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpolnítev dávčne obvéznosti -tve -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpolnítev s subrogácijo -tve -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpolnítev z zamúdo -tve -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpolnítven tudi spolnítven -a -o [ispou̯nitven; spou̯nitven] prid. (ȋ)
nanašajoč se na izpolnitev: izpolnitvene dolžnosti, obveznosti
♦ pravn. izpolnitveni čas čas, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitveni kraj kraj, v katerem se mora obveznost izpolniti; izpolnitvena tožba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpolnítveni surogát -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpolnítveni zahtévek -ega -vka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izsíliti -im dov. (í ȋ)
1. s silo priti do česa: izsiliti denar, podkupnino / z orožjem so izsilili vhod v palačo
♦ šah. izsiliti kmetu prosto pot; izsiliti potezo prisiliti nasprotnika, da napravi potezo; šport. izsiliti neodločen izid
2. z glagolskim samostalnikom s silo doseči, da kdo kaj naredi, pove: izsiliti izjavo; izsiliti izpolnitev obveznosti; z grožnjami izsiliti priznanje; z jokom je izsilila privoljenje / izsilil je skrivnost iz njega; pren. ljubezni ni mogoče izsiliti
3. knjiž., ekspr., z dajalnikom vzbuditi čustven odziv: nenadno srečanje ji je izsililo solze; vznemirjenost in izraz njenih oči sta mu izsilila krik
4. knjiž. povzročiti, vzbuditi: nevarnost je izsilila sodelovanje med njimi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izvršílni postópek -ega -pka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izvršítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ sodbe; ~ ukaza → izpolnitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

jámčenje -a s
obveza za izpolnitev obljube, dolžnostipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. jamčevanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

jamčeválna sánkcija -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

jamčeválni zahtévek -ega -vka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

jámčiti -im dov. in nedov. (ā ȃ)
1. obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: jamčiti za dolg; člani družbe jamčijo s svojim deležem / zavarovalnica jamči za škodo / jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega / za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo; pren. zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj
// trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garantirati: jamčiti (za) izdelek za eno leto
2. biti jamstvo, zagotovilo za kaj: dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov; zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli
3. ekspr., z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: slabo se bo izteklo, to ti jamčim; jamčim ti, da ni nikogar v bližini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

jámčiti -im dov. in nedov.
1.
za kaj obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti
SINONIMI:
dajati jamstvo, dajati garancijo, dati jamstvo, dati garancijo, garantirati, odgovarjati, zagarantirati, zajamčevati, zajamčiti, star. biti porok, star. poroštvovati
2.
za kaj trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

jámstvo -a s (ȃ)
1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit; prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo; začetek jamstva
// trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garancija: prodajati šivalne stroje z enoletnim jamstvom; rok jamstva
2. kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zadostno jamstvo, da boste dobili denar vrnjen / njegova nepristranost je jamstvo za pravično razsodbo
// kavcija, varščina: jamstvo za izpustitev na prostost
● publ. ustavna jamstva z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine; ustavna zagotovila
♦ pravn. neomejeno jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; omejeno jamstvo ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem; osebno jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem; stvarno jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

jámstvo -a s
(porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: garancija, kavcija, varščina, varščina, zagotovilo2
GLEJ ŠE: jamčiti, jamčiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

jámstvo kot pôrok in plačník -a -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

karakterístična izpolnítev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kategórično nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ zavrniti izpolnitev ukaza odločno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

klávzula o víšji síli -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

količínska napáka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

komplimȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

konjektúra -e ž (ȗ)
knjiž. ugibanje, domneva: to trdi na osnovi konjekture
♦ lit. dopolnitev, izpolnitev manjkajočega ali pokvarjenega dela besedila po domnevi, sklepanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

konkretizácija -e ž (á)
1. s prilastkom uresničitev, izpolnitev: konkretizacija ustavnih načel; prispevali so h konkretizaciji nalog, sklepov / fašizem so prikazali kot konkretizacijo zla upodobitev, utelešenje
2. publ. ponazoritev, pojasnitev: razvoja ne bodo razumeli brez konkretizacije; gre za zelo subjektivno konkretizacijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

konkretizácija -e ž, pojm. (á) ~ nalog nadrobnejša določitev, izpolnitev; publ. razumeti kaj brez ~e brez ponazoritve, brez pojasnitve

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Ločno ali vezalno priredje? (2)

Poved, katere analizo želim uradno potrjeno je sledeča: Rok začne teči od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze.

Moje stališče: Sinonim za besedo oziroma je veznik ali. Enak zapis je tudi v tej obliki: Rok začne teči od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva ali uporabiti nove dokaze. To je tipična oblika ločnega priredja, ki nudi možnost izbire roka, da se rok šteje od dneva, ko je stranka mogla navesti nova dejstva ALI od dneva, ko je mogla uporabiti nove dokaze. V kolikor je dan, ko je stranka mogla uporabiti nove dokaze kasnejši datum od dneva seznanitve z novimi dokazi, in to je predmet v mojem primeru, začne teči rok od dneva, ko je dokaze mogla uporabiti in je v tem primeru datum seznanitve z novimi dokazi brezpredmeten. Izbira datuma je alternativna in oblika povedi je v smislu logike disjunkcija. Trditev, da se morata stavka upoštevati kumulativno je napačna. Kumulativno vrednotenje bi bilo v primeru, da bi bil veznik in, to pa je vezalno priredje. Prosim za potrditev, morda dopolnitev mojega stališča ali ga ovržite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

materializácija -e [ija] ž, pojm. (á) ~ ideala; neobč. ~ sklepov uresničitev, izpolnitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

materiálni rók -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mílostni rók -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

načêlo gotôvosti, seznánjenosti in pomočí -a -- -- -- -- s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

načêlo sorazmérnosti -a -- s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nadoméstna izpolnítev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

napòr -ôra m (ȍ ó)
velika uporaba, pritegnitev človekovih moči za opravljanje česa: hud napor obremenjuje srce; premlad je še, da bi vzdržal tak napor; za tako delo je potreben velik napor; ekspr. z nadčloveškim naporom je opravljal naloženo delo; delati kaj brez napora; omagal je od napora / duševni, telesni napor / publ. podvojiti napore za izpolnitev določenih nalog prizadevanja
// nav. mn. naloga, opravilo, za katero je potrebna velika uporaba, pritegnitev človekovih moči: čakajo nas veliki napori; ekspr. premagovati maksimalne napore; biti pripravljen na napore / prenašati napore
● publ. naši narodi so dali velikanske napore za osvoboditev so zelo veliko storili, žrtvovali zanjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nastánek dávčne obvéznosti -nka -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nèdenárna obvéznost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nèfíksni právni pôsel -ega -ega -sla m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nèmóžnost izpolnítve -i -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nèodpláčni právni pôsel -ega -ega -sla m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nèodpláčnost -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nèpravílna izpolnítev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nèprístna solidárnost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nèrazdélen -lna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
knjiž. nerazdeljiv: kmetije bi morale biti nerazdelne
♦ pravn. nerazdelna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku; solidarna obveznost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obligacíjsko razmérje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obrésti1 -i ž mn. (ẹ̑)
v odstotkih ali v znesku izraženo denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja: obresti naraščajo, tečejo; obresti znašajo toliko in toliko; izplačati, obračunati, plačati obresti; glavnica mu prinaša precej obresti; pripisati obresti h glavnici; nizke, visoke obresti; slabš. oderuške obresti; znižanje obresti; posojilo brez obresti; pren., ekspr. njegov uglajeni nastop je glavnica, ki mu prinaša visoke obresti
● ekspr. povrniti komu kaj z obrestmi vred zelo se mu maščevati
♦ fin. kapitalizirati obresti pripisati jih h glavnici; aktivne obresti ki jih kdo kot upnik dobi; eskontne, interkalarne obresti; obrestne obresti od glavnice in prištetih tekočih obresti; pasivne obresti ki jih kdo kot dolžnik plača; pogodbene zakonske obresti; tekoče obresti od enega do drugega obračuna; zamudne obresti ki se plačujejo za nepravočasno izpolnitev obveznosti; mat. navadne obresti ki se ne pripisujejo h glavnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Obveznost skladnosti
V prevodih evropskih predpisov zelo pogosto srečujem angleška izraza compliance obligation in compliance with obligation . Izraza se prevajata in uporabljata različno. Za angleško besedo compliance pri nas uporabljamo: izpolnjevanje , izpolnitev , skladnost , spoštovanje , upoštevanje . Ali so vse te besede sinonimi in ali se pravilno uporabljajo? Ali je beseda skladnost primerna za uporabo v teh izrazih in besednih zvezah? Navajam nekaj primerov iz prevodnih besedil: in compliance with (the EU) obligation = v skladu z obveznostjo (EU), compliance with the obligation (to declare) = izpolnjevanje obveznosti (prijave), compliance with the obligation (to state reasons) = spoštovanje obveznosti (obrazložitve) itd. Osnutek prevoda Standarda ISO 14001:2015 vsebuje naslednji prevod: compliance obligations = obveznost glede skladnosti .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odpláčni právni pôsel -ega -ega -sla m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odpláčni prenòs -ega -ôsa m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

omejêna obvéznost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ostvarítev -tve ž, pojm. (ȋ) neobč. ~ načrtov izpolnitev, uresničitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

označevánje čebelnjákov -a -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

parícijski rók -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pasívna legitimácija -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pasívna stvárna legitimácija -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

perfékcija -e ž (ẹ́)
knjiž. popolnost, dovršenost: doseči artistično, stilno perfekcijo; perfekcija režijske postavitve
♦ pravn. perfekcija pogodbe izpolnitev vseh pogojev za veljavnost pogodbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

plačílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na plačevanje ali plačilo: kreditni in plačilni posli; velik plačilni promet / jutri bo plačilni dan; plačilni pogoji; plačilni rok / plačilna sredstva / plačilna obveznost; plačilna (ne)sposobnost (ne)sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti / plačilna lestvica / plačilni natakar natakar, ki obračunava storitve in prevzema plačila
♦ adm. plačilni seznam; ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pisno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

plačílo -a s
1.
kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delopojmovnik
SINONIMI:
zastar. dobiček, star. lon, star. plača, star. poplačilo
2.
izpolnitev določene denarne obveznosti, navadno z denarjempojmovnik
SINONIMI:
poplačilo, knj.izroč. poravnanje, knj.izroč. poravnava
GLEJ ŠE SINONIM: plačevanje
GLEJ ŠE: odlog, odlog

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

pogódba o izdelávi projékta -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pogódba v koríst trétjega -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

poróštvo -a s (ọ̑)
1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: nihče ni hotel prevzeti poroštva / dati, ponuditi poroštvo
♦ fin. menično poroštvo dano s podpisom na menici
2. ekspr., v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: zdrava mladina je poroštvo narodove prihodnosti; taka skladnost je poroštvo za pravo pesem; v doslednosti je poroštvo uspeha / močna vojska naj bi bila poroštvo za mir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

potestatívni pogòj -ega -ója m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pravdospunénje -a s izpolnitev zakona: Jezusa právdo-szpunenye KAJ 1848, 73

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

predčásna izpolnítev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prêdlog za izvŕšbo -óga -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prêdmet obvéznosti -éta -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

premòr -ôra m (ȍ ó)
1. navadno krajša prekinitev opravljanja kake dejavnosti: premor med pospravljanjem je izkoristila za branje časopisa; v premoru si je prižgal cigareto; dolgi premori med pripovedovanjem; po mučnem premoru je nadaljeval predavanje
// kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: vdihniti v premoru; premori ob ločilu pri branju
2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: po daljšem premoru so spet uprizorili komedijo, opereto; stoletni premor v razvoju tiskarstva
3. počitek, oddih: v kratkem premoru se je dobro odpočila
● ekspr. brez premora je tekal sem in tja neprenehoma; knjiž. med premori so se učitelji zbirali v zbornici odmori
♦ rad. navadno glasba za izpolnitev odvečnega časa med dvema (radijskima) oddajama

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

premostítven -a -o prid. (ȋ)
ki kaj premosti, premošča: premostitveni objekti / ekspr. premostitveni ukrepi
♦ fin. premostitveni kredit ali premostitveno posojilo kredit, posojilo, s katerim se začasno zagotovijo sredstva za izpolnitev denarne obveznosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prenéhanje hipotéke -a -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prezentacíjski vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prótistorítev -tve ž (ọ̑-ȋ)
publ. storitev, s katero se povrne določena storitev: vezati izpolnitev zahteve na protistoritev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prótistorítev -tve ž, pojm. (ọ̑ȋ) vezati izpolnitev zahteve na ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

provizíja del credere -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razvŕščanje opravíl -a -- s

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

realizácija -e ž, pojm. (á) ~ ciljev dosega, izpolnitev; ~ načrta izpeljava, uresničitev; števn. filmske ~e romana

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rélativni zastarálni rók -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sétven -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na setev: izpolnitev setvenega načrta / spomladanska setvena dela / setvena greda; povečati setvene površine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sočásna izpolnítev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sódna položítev -e -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

solidáren -rna -o prid. (á ā) navadno v povedni rabi
1. ki podpira, odobrava ravnanje, mnenje koga: rudarji so bili solidarni s stavkajočimi; vsi niso bili solidarni z vodstvom upora / mati je bila solidarna s svojo hčerko
2. ki pomaga, je pripravljen pomagati, sodelovati: vedno smo solidarni z žrtvami naravnih nesreč; bodite solidarni, pomagajte jim
3. složen, med seboj povezan: prijatelja sta bila zmeraj solidarna; pozval jih je, naj ostanejo solidarni / interesi delavcev in podjetnikov niso solidarni enaki, skupni
♦ pravn. solidarni upnik upnik, ki ima pravico zahtevati od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti, s tem pa obveznost preneha tudi nasproti drugim upnikom; solidarna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

solidárna obvéznost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

solidárni dolžník -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

solidárno jámstvo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

solidárno poróštvo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

solidárnost úpnikov -i -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

spòl Frazemi s sestavino spòl:
lépi spòl, lépši spòl, močnéjši spòl, môčni spòl, néžnejši spòl, néžni spòl, šíbkéjši spòl

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

spremenjêne okóliščine -ih okóliščin ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

spunéjnje tudi spunénje -a s izpolnitev: tak Nádasdi grof za szpunejnye czaszarszke zapovedi szi prizadevali KOJ 1914, 149; Obecſana Rejcs Bo'za, V-ſzpunenyi je pravicsna BKM 1789, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stávka -e ž (ȃ)
1. prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev: stavka traja, se začne, ekspr. izbruhne; organizirati, voditi stavko; razglasili so enodnevno splošno stavko; zatreti stavko; publ. stopiti v stavko; množična stavka; uspeh stavke / bela stavka stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem; opozorilna stavka kratkotrajno prenehanje dela z namenom opozoriti na prihajajočo stavko, če se ekonomske, politične zahteve stavkajočih delavcev ne bi izpolnile; politična, solidarnostna stavka
2. v zvezi gladovna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: kaznjenci so začeli gladovno stavko
3. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: postavljati snope v stavke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Storitvizacija
Za poimenovanje poslovnega modela, pri katerem se izdelkom dodajajo storitve in se jim tako posledično zvišuje dodana vrednost, se v angleščini uporablja termin servitization . Za obravnavani pojem iščemo ustrezen slovenski termin. Ali bi bila ustrezna tvorjenka ostoritvenje ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stróški dávčne usklajênosti -ov -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stvárna legitimácija -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

suficít in súficit -a m (ȋ; ȗ)
ekon. vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov; presežek: suficit se je zmanjšal; deficit in suficit / plačilni suficit presežna količina, vrednost denarja, potrebnega za izpolnitev določenih obveznosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

súpergarancíja -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

súžnost Frazemi s sestavino súžnost:
babilónska súžnost

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tálec -lca m (ȃ)
kdor iz (vojaško) nasprotne strani s svojim življenjem ali prostostjo jamči za izpolnitev določenih zahtev: v dokaz svoje miroljubnosti so nasprotnikom dali, izročili talce; zahtevati talca za jamstvo; vzeti koga za talca
// oseba, ki jo zlasti okupator določi za povračilno žrtev: za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev; streljanje talcev v Gramozni jami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tálka -e ž (ȃ)
ženska, ki iz (vojaško) nasprotne strani s svojim življenjem ali prostostjo jamči za izpolnitev določenih zahtev: teroristi so izpustili talko; obdržali so jo za talko
// ženska, ki jo zlasti okupator določi za povračilno žrtev: aretirali so jo in ustrelili kot talko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

témpo-asamostalnik moškega spola
  1. hitrost poteka, izvajanja
    • tempo česa/koga
    • , tempo v/na čem, kje, kdaj
    • , tempo za kaj/koga
    • , tempo s kom/čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

terjátev -tve ž (ȃ)
1. glagolnik od terjati: terjatev dolžnikov / terjatev dolga
2. knjiž. odločna zahteva: to ni prošnja, ampak terjatev; njegov glas izraža terjatev / tipične meščanske terjatve zahteve
3. pravn. pravica zahtevati izpolnitev obveznosti: terjatev nastane, zastara; terjatev preide na dediče; razpolagati s terjatvijo; prenosljiva terjatev; odstop terjatve
// obveznost, ki izvira iz te pravice: imeti terjatve do koga, proti komu; iztožiti terjatev; plačati, poravnati terjatev / blagovna, davčna, denarna terjatev; izterljiva terjatev
♦ ekon. dvomljiva terjatev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

terjátev -tve ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ugôvor ogróženosti -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ugôvor zastáranja -a -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ultimát -a m (ȃ)
1. zadnji, svarilni poziv za izpolnitev česa v določenem roku: dati, postaviti komu ultimat; biti postavljen pred ultimat
2. pravn. zadnji, končni poziv vlade ene države vladi druge države, naj reši sporno vprašanje, sicer bodo sledili nasprotni ukrepi, navadno vojna napoved: groziti z ultimatom
// akt s tako zahtevo: izročiti, poslati ultimat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

úpnik -a m (ȗ)
komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost: upniki terjajo, ekspr. nadlegujejo dolžnika; upnik zahteva vrnitev dolga; izplačati upnika; oškodovati, sklicati upnike
♦ pravn. solidarni upnik ki ima pravico zahtevati od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti, s tem pa obveznost preneha tudi nasproti drugim upnikom; zastavni upnik kateremu da zastavitelj zastavno pravico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

úpnik -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

úpnikova zamúda -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

véto -a m (ẹ̑)
pravn. pravica koga, da z nasprotovanjem prepreči sprejem, izpolnitev sklepa, zakona: član predsedstva je uporabil veto / dati, vložiti veto na predlagani zakon; pravica (do) veta / absolutni veto s katerim se zavrne izglasovani sklep, zakon; odložilni ali suspenzivni veto ki povzroči odložitev sklepa, zakona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Vezava glagolov in samostalnikov po bližini

Primera:

  • prožnost ob naravnih nesrečah je sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezen način sooči, odzove in prilagodi negativnim posledicam naravne nesreče

  • Preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU

Jezikovna svetovalnica je podoben primer s predlogi že obravnavala (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2024/sklon-samostalnika-ob-dvojnem-predlogu) in ugotovila, da se pri daljših skladenjskih enotah tradicionalno pravilo opušča, napake pa se skoraj ne zavedamo. Ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini? Na primer po analogiji z ujemanjem po bližini pridevnikov in glagolov pri samostalniških zvezah, kar je argument iz prispevka Jezikovnega kotička Pravne prakse (Hribar Nataša, Na pijačo pred ali po kosilu?, Pravna praksa, št. 11, 2012, str. 32), ali preprosto zato, ker je to gospodarna in učinkovita rešitev, kadar dosledna izpolnitev skladenjskih vezi tako zaplete stavek, da poslabša njegovo berljivost in jasnost.

Ker sprašujemo za rabo v uradnih dokumentih, kakšna je po vašem mnenju zvrstna in slogovna vrednost take rešitve? Imate morda kakšne napotke za rabo ali nerabo take vezave po bližini?

Pred kratkim smo vam poslali vprašanje, ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini. Naknadno smo se začeli spraševati, ali bi bilo treba pri odločanju o tem ločeno obravnavati naslednje primere:

a) povedi, v katerih imamo kombinacijo samostalnikov s predlogom in samostalnikov brez predloga (»Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike.«) b) primere s predložnimi zvezami,  ki zahtevajo različne sklone  (»pred, med in po vojni«)  in c) glagole, ki se vežejo z različnimi skloni (»občudoval in bal sem se je«).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vö̀ spunjénje ~ -a s izpolnjenje, izpolnitev: Tak i môk tesko trplênye Má 'ze po nyem vö ſzpunyênye BRM 1823, 53

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vzajémna pogódba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zadôlžnica -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zadostítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ predpisom; neobč. ~ zahtevam izpolnitev, uresničitev zahtev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zagarantírati -am dov. (ȋ)
obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti; zajamčiti, dati poroštvo: zagarantirati redno oskrbovanje s čim / zagarantirati komu delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zagotovílo -a s (í)
1. izjava, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: zagotovilo, da je še vsega dovolj, jih je pomirilo; njegovim zagotovilom ne verjamem; pisno, ustno zagotovilo / dobiti zagotovilo, da bodo dela končana do roka
2. v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zagotovilo, da bo denar vrnjen / znak svetovno znane tovarne je zagotovilo za kakovost izdelka / ustavna zagotovila z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zahtévati -am nedov. in dov. (ẹ́)
1. izražati odločno hotenje
a) da osebek kaj dobi: zahtevati denar, odškodnino, orožje; zahtevati svoje stvari nazaj; zahtevati od potnikov potne liste / koliko zahtevaš za avtomobil / šla je v tajništvo in zahtevala direktorja / ta učitelj od učencev veliko zahteva
b) z glagolskim samostalnikom da kdo kaj naredi: zahtevati izpolnitev obljube; občinstvo je zahtevalo ponovitev; zahtevati znižanje dajatev; zahtevajo, da predsednik odstopi; od otroka ne moreš zahtevati, da je pri miru / zahtevam, da mi vrneš denar
c) da kdo ravna, se vede tako, kot izraža dopolnilo: zahtevati mir, red / zahtevati poslušnost, pozornost
2. nav. 3. os. izraža, da je kaj tako, da je nujno, potrebno to, kar izraža dopolnilo: zadeva zahteva hitro rešitev; spolzka cesta zahteva previdno vožnjo; dogodki zahtevajo, da se moramo takoj odločiti / gradnja ceste zahteva velike stroške je zelo draga; ravnal je, kot sta zahtevala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; dolžnost, vest zahteva, da ukrepate; raziskava bo zahtevala veliko dela in časa zanjo bo potrebno / to delo zahteva celega človeka zanj je potrebno veliko časa in zavzetosti / nesreča je zahtevala osem smrtnih žrtev v njej je bilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zahtévek -vka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zajamčeváti -újem nedov. (á ȗ)
obvezovati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: zajamčevati komu dobavo blaga / to zajamčuje neprekinjenost razvoja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zajámčiti -im dov. (ā ȃ)
obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: zajamčiti redno preskrbo z materialom / zajamčiti komu uspeh / to bi zajamčilo zvišanje pokojnin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zamúda -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zamúda -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zamúden2 -dna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na zamudo ali zamujanje: zamudni čas
♦ fin. zamudne obresti obresti, ki se plačujejo za nepravočasno izpolnitev obveznosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zasédba -e ž (ẹ̑)
1. glagolnik od zasesti: zasedba univerze / preprečiti zasedbo tujega mesta, ozemlja / razpis delovnega mesta velja do zasedbe / zasedba igralcev v stranskih vlogah je dobra; zasedbo glavne vloge je režiser zaupal mladi igralki
2. stanje, ko kdo s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogoči redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasedba tovarne se je po treh dneh končala
// pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država navadno z bojem spravila pod svojo oblast: zasedba Jugoslavije je trajala štiri leta
3. kar je določeno z ljudmi, ki zasedejo, zasedajo določena mesta, položaje v kaki skupnosti: ta personalna zasedba zagotavlja napredek tovarne; publ. nova kadrovska zasedba
// kar je določeno z ljudmi, ki igrajo, izvajajo kako gledališko, glasbeno delo: ta igralska zasedba zagotavlja kvalitetno izvedbo; zasedba orkestra se je spremenila
// kar je določeno z vrsto instrumentov, glasov, ki izvajajo glasbeno delo: instrumentalna, pevska zasedba; primerna zasedba pihal in trobil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zasésti -sédem dov., stil. zasèl zaséla; nam. zasést in zasèst (ẹ́ ẹ̑)
1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega: najboljše prostore so gledalci že zasedli; zasesti sedež, stol / zasedli so mizo pri oknu / zasesti komu prostor na vlaku
2. s svojo prisotnostjo narediti, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: štorklje zasedejo stara gnezda; med prazniki so turisti zasedli vse hotele / avtomobili so zasedli pločnik; nekatere vrtnine za vse leto zasedejo grede / s prtljago zasesti hodnik
♦ šah. zasesti polje s figuro
// z uporabljanjem narediti, da kaka naprava ni na razpolago za koga drugega: zasesti računalnik, telefon
3. s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogočiti redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasesti tovarno, univerzo
4. s svojim prihodom, z naselitvijo narediti, da kak kraj, območje ni na razpolago za koga drugega: ta plemena so zasedla gorate kraje; predniki so si zasedli rodovitne predele / vojaki so zasedli nove položaje
5. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: zasesti sosednjo državo
6. s prizadevanjem, dejavnostjo priti v kakem vrednostnem, jakostnem zaporedju v določen položaj: naši košarkarji so zasedli drugo mesto
7. priti na kako mesto, položaj v organizaciji: zasesti izpraznjeno delovno mesto; zasesti mesto dramaturga, univerzitetno stolico / zasesti pomemben položaj / vznes. zasesti poslansko klop postati poslanec; zasesti prestol
8. gled., v zvezi zasesti vlogo izbrati igralca za določeno vlogo: moške vloge je režiser že zasedel / zasesti vloge z mladimi igralci / žarg. zasesti igralko v filmu dati, dodeliti ji vlogo
● zastar. kri je takoj zasedla skrknila, se strdila; zastar. po počitku zasede konja in jaha dalje zajaha; orkester je treba primerno zasesti primerno določiti, izbrati glasbenike za posamezne instrumente v orkestru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zastáranje -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zdržánje -a s
1. ohranitev: Tebi zahválim 'zitka zdr'zánye BRM 1823, 470
2. izpolnitev: Bo'ze rejcsi poſzlüsanye, Ino nyé trdno zdr'zánye BKM 1789, 248

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Število zadetkov: 165