Tiskanje

ȃdamovo jȃbolko -ega -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

akmeízem -zma m (ī)
lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Ali sta »medtem« in »medtem ko« zamenljiva?

Rada bi preverila ustreznost oz. korektnost rabe besedne zveze medtem ko oz. medtem. Zanima me, ali ju lahko v naslednjem primeru (povedi) uporabim kot ekvivalenta.

Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal ne morem deliti tega (vašega?) entuziazma.

oz.

Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal nisem takšnega mnenja.

Prosim za morebitne (tudi slogovne) korekture.

Kateri stavčni člen v tem primeru predstavlja ta beseda (besedna zveza)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Besedni red, če naziv vsebuje dodatek »v senci«

Zanima me, kam postavimo besedno zvezo "v senci" pri nazivih, kot je npr. Ameriški senator za Zvezno okrožje Kolumbije v senci.

Če uradni naziv osebe vsebuje frazo "v senci", na primer pri prevodu angleškega naziva Shadow Chancellor of the Duchy of Lancaster, kakšen je besedni red? Predvidevam, da "v senci" postavimo na konec naziva, torej Kancler vojvodstva Lancaster v senci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

bíra Frazemi s sestavino bíra:
bíti vsáke bíre, vsáke bíre, vsáke bíre in báže

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

bleščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava

bleščéče

prisl.:

branilec je bleščeče branil obtoženca

bleščeče beli vrhovi gora

bleščeče črno perje

●

bleščeče beli prti zelo beli;

prim. bleščati se

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

bómba Frazemi s sestavino bómba:
delováti kot bómba, eksplodírati kàkor bómba, odjékniti kàkor bómba, odjékniti kot bómba, odmévati kàkor bómba, póčiti kot bómba, tréščiti kàkor bómba, učinkováti kot bómba, udáriti kot bómba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Cankar na maturi 2020: »dolina šentflorjanska« in raba začetnice pri dramskih likih

Matura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Chef, šef, kuharski mojster ...?

Kakšna je najustreznejša slovenska različica izraza chef – šef, kuharski mojster ali kar chef? Slednjega imajo v stroki najraje, češ da nobena od slovenskih različic ne zajame vsega, kar pomeni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

čàs Frazemi s sestavino čàs:
bógu čàs krásti, čàs debélih kráv, čàs kíslih kúmaric, čàs súhih kráv, hodíti v korák s čásom, íti v korák s čásom, krásti kómu čàs, ogledálo čása, otròk svôjega čása, stópati v korák s čásom, stópiti v korák s čásom, ujéti korák s čásom, v ogledálu čása, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

dialȋza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

dognáti -žênem dov., doženíte (á é)
1. z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: premišljeval je, a dognati ni mogel ničesar; poskušal je dognati kaj stvarnega; dognati resnico; zdravnik je dognal vnetje; hotel bi dognati, če dogovor še drži; dognal je, da mora nalogo opraviti čim prej; brez težave je dognal, kaj pomeni njeno vedenje; dognati s poskusi
♦ pravn. dognati istovetnost osebe; dognati krivdo
2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: prevajalec je prevod res dognal / misli ni mogel vselej do kraja dognati; nekatere pesmi je dognal do take popolnosti, da so neprevedljive
3. star. narediti, izvesti kaj do konca: delo je srečno dognal; dognati kupčijo, pravdo
● star. rad bi umrl, dognal sem prišel sem do konca življenja; star. dognala je svoje življenje umrla je
4. star. skleniti, dogovoriti se: starši so dognali, naj se fant in dekle vzameta

dognán

-a -o:

Prešernov vpliv na druge pesnike je dognan

to je že dognana resnica

ta novela je najbolj dognana

pravda je dognana

stvar še ni dognana

oblikovno in vsebinsko dognan prevod

film je po izrazu dognan

●

opazil sem, da so čevlji že močno dognani ponošeni, obrabljeni; ljudje so bili od dolge poti dognani do konca zelo utrujeni, izčrpani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

dóhtar Frazemi s sestavino dóhtar:
govoríti kot raztŕgan dóhtar, govoríti kot stŕgan dóhtar

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

»Dvojice« ali »dvojke« pri balinanju

Zanima me kako bi bilo bolj pravilno ali sprejemljivo poimenovati: v igri dvojk ali dvojic, igra trojk ali trojic, četverk ali četvork. Gre za poimenovanje iger športnega balinanja. Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Dvojni značaj in zapis besede »kočna«

Vprašanje nam postavlja pravilni zapis imen dolin Ravenska, Makekova in Belska Kočna/kočna. Na Jezerskem imamo goro Kočno (z več vrhovi, poimenovanimi tudi Jezerska Kočna, Kokrška Kočna etc.), kjer zapis z veliko začetnico ni sporen. Imamo pa tudi omenjene tri doline, kjer pa se Kočna/kočna (v lokalni rabi tudi podkočna) po logiki sklicuje na kočno kot vrsto/del doline, torej "zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline" (SSKJ), ne pa na Kočno kot vzpetino. Splošna raba se poslužuje velike začetnice (torej Ravenska, Makekova, Belska Kočna), nas pa zanima, kakšna je jezikovno pravilna/pravilnejša raba.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Elíja Frazemi s sestavino Elíja:
íti kot Elíja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

evfemízem -zma m (ī)
jezikosl. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu: uporabljati evfemizme; priročen, prisrčen evfemizem / diplomatski, politični evfemizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

evfemízem -zma m

jezikosl. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, neprimernemu izrazu

SINONIMI:

jezikosl. evfemistični izraz, poljud. lepšalnica, poljud. olepševalni izraz, jezikosl. omiljevalni izraz

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024

fána Frazemi s sestavino fána:
izmúčen kot túrška fána, razbít kàkor túrška zastáva, zbít kot túrška fána, zmáhan kot túrška fána

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

frfrȗ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Gasilski ali gasilni dom?

Kakšna je pravilna raba gasilni oz gasilski dom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Genska raznovrstnost
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin genetic diversity, ki na področju biologije označuje vrsto različnih dednih lastnosti znotraj vrst, kar jim omogoča boljše prilagajanje na okolje. Razmišljamo o možnostih: genetska pestrost, genetska variabilnost, genetska raznolikost ali genetska raznovrstnost. S tem povezani pojem je tudi genetic variation, ki označuje opis variacij v zaporedju DNK v genomu in se nanaša na posamezne primerke določene vrste, medtem ko je pojem, ki ga označuje genetic diversity (kot rezultat genetic variation ), lahko povezan z eno ali več vrstami. Kako torej prevesti sestavino diversity ? Za termin biodiversity se uporablja slovenski ustreznik biodiverziteta , čeprav bi lahko uporabljali tudi izraze biotska pestrost, biotska raznolikost ali biotska raznovrstnost . Biologi se izogibamo izrazu raznovrstnost , ker vsebuje vrsto , ta pa je arbitrarno določen konstrukt in ne nujno naravni pojav, poleg tega tudi znotraj vrste obstaja pestrost. Prosim za vaše mnenje glede ustreznega slovenskega poimenovanja.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Geološka raznovrstnost
UNESCO je razglasil nov svetovni dan, ki se v angleščini imenuje International Geodiversity Day . Angleški termin geodiversity je definiran kot mnogovrstnost neživih elementov narave – kamnin, mineralov, fosilov, prsti, sedimentov, reliefnih oblik, topografije, geoloških in morfogenetskih procesov ter hidroloških elementov, kot so reke in jezera. Pojem je povezan z biotsko raznovrstnostjo (ang. biodiversity ) in je osnova vsakega ekosistema. Nacionalni odbor za program IGGP (ang. International Geoscience and Geoparks programme ) Slovenske nacionalne komisije za UNESCO je razpravljal o najprimernejšem slovenskem poimenovanju in pri tem upošteval tudi poimenovanje International Biodversity Day , ki mu v slovenščini ustreza Mednarodni dan biotske raznovrstnosti , vendar ta primer odbora ni prepričal. Zaradi zelo široke definicije geopestrosti bi bilo slovensko poimenovanje Mednarodni dan geološke raznolikosti preozko, saj bi izključevalo vse elemente, ki ne sodijo med geološke pojave. Poimenovanje Mednarodni dan georaznovrstnosti pa je zelo okorno in zato neprimerno. Odboru se zdi najprimernejše poimenovanje Mednarodni dan geopestrosti , vendar bi rad pridobil še mnenje jezikoslovne stroke.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Glavni ali vrstilni števnik?

Zanima me, ali je v navedenem stavku za številko pika ali je ni. Kljub 87 letom je še vedno zelo aktiven.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Gostiteljstvo
Zanima me, ali bi lahko našli slovensko ustreznico angleškemu izrazu hosting . Glede na trenutno situacijo je to izraz, ki ga bomo v bližnji prihodnosti še dosti srečevali. Gre za dejavnost tistega, ki gosti sestanek ali sejo, konferenco, seminar ipd. prek videokonferenčnega programa, kot je npr. Zoom. Oseba je gostitelj, kako pa imenovati dejavnost, ki jo opravlja? Za hosting server se uporablja poimenovanje gostiteljski strežnik , torej strežnik, na katerem program, spletna stran gostuje.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

hipsometríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

hríb Frazemi s sestavino hríb:
čez hríb in dól, čez hríbe in dolíne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Ime poklica v ženskem spolu – TAJNIK VI. v vzgoji in izobraževanju

V vzgoji in izobraževanju se je na novo (s 1.7.2017) oblikoval poklic tajnik VI v VIZ, ki je nadomestil poslovnega sekretarja VI. Zanima me, če je v redu, da se v ženski obliki glasi poklic tajnica VI . v VIZ. Za to delovno mesto se zahteva VI. oz. VII.stopnja izobrazbe. Ali je to primerljivo s tajnikom na občini, ki ga imenujejo občinski tajnik. Nisem še slišala, da bi se to imenovalo občinska tajnica? Na občini to delovno mesto zasedajo uslužbenci z univerzitetno izobrazbo VII/2, običajno pravno smeri. To delovno mesto ni isto kot tajnica direktorja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Ime sklona: rodilnik

Zakaj se drugi sklon imenuje rodilnik, prav tako latinsko genitiv -- kaj ima to opraviti z roditi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Invalid
Zanima me, kateri je najustreznejši nadomestni izraz za termin invalid , ki naj bi bil po mnenju dela stroke zgodovinsko in vsebinsko neustrezen in presežen, se pa skoraj izključno uporablja v uradnih besedilih. Nekateri strokovnjaki predlagajo izraz oseba z ovirami , redkeje tudi ovirana oseba (ta izraz se na spletu sicer najpogosteje pojavlja v besedni zvezi gibalno ovirana oseba ), kot sprejemljiv se pojavlja tudi izraz hendikepirani oz. hendikepirana oseba . So ti izrazi jezikovnosistemsko uresničljivi? Kako bi ta izraz nadomestil termin invalid v besednih zvezah, kot so: invalidska pokojnina , invalidski upokojenec , invalidski voziček ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

izràz -áza m (ȁ á)
1. jezikovna enota iz glasov, besed za označevanje pojmov: kaj pomeni ta izraz? navedena izraza se rabita kot sinonima; delati, ustvarjati izraze za nove pojme; uporabljati izbrane, jasne, vsakdanje izraze; prevajalec ni našel najbolj ustreznega izraza za nemško besedo; domači, grški, tuji izrazi; knjiž. ekspresivni izrazi; grob, vulgaren, zastarel izraz / enobesedni, večbesedni izrazi; gastronomski, medicinski izrazi; to je knjižni, pesniški izraz; strokovni izrazi; zbirati izraze iz narečja / kot vljudnostna fraza pijan je bil, oprostite izrazu, kot krava
2. ed., knjiž., s prilastkom način posredovanja misli, čustev, doživljanja: pesnik izboljšuje svoj pesniški izraz; sodoben gledališki izraz; po sili umetniškega izraza ga ni še nihče prekosil; zgoščenost izraza / pesnica je našla tanek izraz za svoj čustveni svet
3. nav. ed., navadno s prilastkom videz, zunanja podoba, zlasti obraza, oči, ki kaže razpoloženje, čustva: v njenih očeh je bil nenavaden izraz; vesel izraz mu je legel na obraz; njegove oči so brez izraza; čuden, otožen izraz (obraza, na obrazu); gledati z izrazom obupanca; izraz zaničevanja in sovraštva / izraz njegovega glasu je bil tak, da so vsi jokali
// zastar. videz, zunanja podoba sploh: po obsegu in izrazu je to skromno grajsko poslopje
4. ed., z rodilnikom to, v čemer se kaj kaže, izraža: umetnost je izraz časa; ljudske pesmi so najpristnejši izraz ljudske duše; to dejanje je izraz ljubezni; predsednikov obisk je izraz prijateljskega sodelovanja obeh držav; kot izraz hvaležnosti mu je podaril knjigo / potrtost ni ostala brez zunanjega izraza
5. nav. mn., publ., z rodilnikom kar kaže, izraža kaj: predsednika so sprejeli z izrazi prijateljstva, simpatij / kot vljudnostna fraza sprejmite izraze (globokega) sožalja, spoštovanja
6. publ., v zvezi prihajati, priti do izraza postajati, postati bolj opazen, viden, jasen: to mnenje je prišlo v referatu dobro do izraza; črni lasje pridejo ob sinji obleki posebno do izraza; slika v tem prostoru ne prihaja prav do izraza / njegovo znanje ni prišlo do izraza
// v zvezi dobiti, najti svoj izraz izraziti se, pokazati se: razumevanje za naravo je dobilo svoj izraz v planinstvu; malodušnost je našla svoj umetniški izraz v Cankarjevih Hlapcih
// v zvezi dati izraz izraziti: dati izraz čustvu
● ekspr. dati izraza svojim čustvom, veselju sproščeno izraziti svoja čustva, veselje; ekspr. svojo vlogo je odigrala brez izraza neizrazito, medlo
♦ ekon. denarni izraz vrednosti blaga; glasb. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; označba za izraz izvajanja; jezikosl. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; izraz količine; mat. matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Je mar »ajdova kaša« pravilno tvorjen izraz?

Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.

Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.

Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.

In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.

Kaj pa Vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Jezikovna politika in prevzete besede

Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.

Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.

Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.

Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.

Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.

Ali je to posledica: Jezikovne politike Slovenije, jezikovne stroke ali česa drugega?
Ali je prizadevanje raznih borcev za ohranitev slovensko-slovanske preteklosti in kulture smiselno in pravilno ali pa je zgrešeno?

Hvala in lep pozdrav.

Povezave do videoposnetkov:

Dr. Marko Snoj in Slavko Bobovnik o slovenščini v javni rabi na RTV SLO. (glejte od 4:50 minute naprej) https://www.facebook.com/watch/?ref=saved&v=1853986687986690
Pesnik in prevajalec Tone Pavček leta 2009 v http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20096_Pavcek.pdf
profesorica slovenskega jezika Berta Golob https://www.youtube.com/watch?v=oSs0R1DJTlA
Dr. Duša Krnel Umek (glejte od 11. minute videa naprej), https://www.youtube.com/watch?v=zlqrbmNHz4A

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Jezikovne izbire: »škrat«, »palček« ali »gnom«

Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.

Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".

Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".

Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

káhla Frazemi s sestavino káhla:
bíti na káhli, prázna káhla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Kaj je bolje: »šparglji« ali »beluši«?

Gojitelji in kuharji večinoma vztrajajo pri izrazu šparglji, zato me zanima, kateri izraz je ustreznejši oziroma kakšna je razlika med njima.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Kako povezati vezaj in simbol v pridevniškem izrazu (100-kV transformator)?

Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Kako prevesti besedo »debriefing«?

Kako smisleno prevedemo angleško besedo debriefing?

Debrifing after resuscitation ali critical incidentdebriefing?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Kako prevesti »cancel culture«?

Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Kako razlagamo besedo »janšizem«?

Gledal sem prispevek v oddaji Studio City na SLO1 in se sprašujem, kako je z izrazom janšizem. Menim, da sem se ravno jaz pri objavah na spletnih forumih in socialnih omrežjih prvi spomnil tega izraza. Mi lahko o tem izrazu poveste kaj več?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Kako se imenuje pripadnica Romov?

V knjižni izdaji SP 2001 sta poimenovanji Romka in Rominja, v elektronski različici SP pa samo Rominja. Zakaj je prišlo do te spremembe? Ali Romka ni (več) pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Kako sloveniti izraz »foreign fighter«?

Kako bi najustrezneje poimenovali ljudi, ki jih za boj novači t. i. Islamska država (ang. foreignfighter)?

Tuji borec ali tuji bojevnik? Borec ni zaznamovan, v podobnih zvezah uporabljamo bojevnik (npr. gverilski bojevnik, islamski bojevnik, verski bojevnik), prim. mužahid.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Kako zapisati vrste kave: »makjato«, »kapučin/kapučino«, »mokačin/mokačino«, »espreso«

Znanec bi rad uredil oz. poenotil zapis za jedilni list, ker so sedaj zelo različni. V nekaterih primerih so že uveljavljene slovenske variante, v vseh pa ne. Njegova želja je, da bi bili zapisi slovenski, če se le da. Pomagal si je s SSKJ, a v vseh primerih ni. Gre za naslednje primere, povezane z vrstami kave:

macchiato > makiato (Bi bilo to v redu?)
cappuccino > kapučino
espresso > espreso (Bi bilo to v redu? Ali tako, kot se najde na spletu: ekspresna kava oz. ekspres.)
mochaccino > mokačino

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kaligrafíja -e ž (ȋ)
pisanje z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisje: učiti se kaligrafije; srednjeveška kaligrafija / kaligrafija ornamentov; pren. v umetnikovem grafičnem izrazu je značilna likovna kaligrafija
// rokopis: ponarejena kaligrafija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Knjižni izraz za »frufru«

Zanima me, kako se v knjižnem jeziku glasi izraz za frufru (na čelo počesani, kratko postriženi lasje).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kolúmbovstvo -a s (ȗ)
knjiž. odkrivanje, iskanje novega, zlasti česa pomembnega: Trubarjevo kolumbovstvo / težnja po novatorstvu, kolumbovstvu v pesniškem izrazu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Kombinirani mediji
Ali je termin kombinirani/križni mediji ustrezen glede na angleški izvirnik crossmedia ? Za crossmedia v slovenščini še ni ustaljenega izraza. Ponujena sta dva prevoda, in sicer kombinirani mediji oz. križni mediji . V nemščini so izraz ohranili ( Crossmedia ), v francoščini so nekoliko spremenili zapis ( cross-média ) in ga sopostavili izrazu ( multimedia ), edini slovanski jezik, ki ponuja ustreznik, je poljščina, in sicer z izrazom kampania łączona oz. kampania crossmediowa. Ob iskanju ustreznega izraza je vendarle treba skrbeti tudi za zmožnost predstave, ki jo vzbudi neki nov izraz. Izraz se je v izvirniku uporabljal na področju DTP (ang. Desktop-Publishing), pri čemer je bil poudarek, da so se podatki različnih vrst (besedila, slike …) oblikovali v celoto in bili tako dostopni preko različnih medijev (najpogosteje preko spleta). Danes izraz označuje povezavo različnih področij, celo medijev, npr. vizualnih medijev, virtualne resničnosti, virusnega marketinga, vizualne glasbe, znanstvene vizualne umetnosti, preko socialnih orodij, kot so Facebook, Youtube, Google Earth … Omogoča veliko različnih možnosti, kako predstaviti vsebino, sedaj pa se najpogosteje uporablja za večkanalno oglaševanje, torej (hkratno) oglaševanje prek več različnih kanalov.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Koničasti protein
Zanima me, kateri slovenski termin bi bil najprimernejši ustreznik za angleški termin spike protein , ki označuje del virusa SARS-CoV-2, proti kateremu je usmerjenih največ cepiv. Gre za strukturni protein, ki sestavlja roglje, ki značilno štrlijo iz virusnega delca, in se veže na receptor ACE2, prisoten v membrani gostiteljske celice. Za angleški termin se v slovenščini uporabljajo naslednja poimenovanja: S protein , spike protein , spajk protein in virionska konica .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kontinuíranost -i ž (ȋ)
nepretrganost, neprekinjenost: kontinuiranost proizvodnega procesa / zanikanje kontinuiranosti v likovnem izrazu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Kratica »DCP« v slovenščini

Najprej se vam najlepše zahvaljujem za priporočila, ki ste jih pripravili na strani Fran, različica covid-19 (7.1). Želela bi še vaše mnenje glede slovenskega poimenovanja DCP. V angleščini kratica pomeni Digital Covid Certificate. Uporablja se tudi EU DCP = EU Digital Covid Certificate.

Kako to pravilno zapisati v slovenščini? Sama se nagibam k izrazu (evropsko) digitalno kovidno potrdilo. Na spletu najdemo različne zapise:

Evropsko digitalno covid potrdilo (z veliko začetnico),
EU covid digitalno potrdilo,
potrdilo DCP,
EU Digitalno COVID potrdilo,
EU covid potrdilo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

krȋšpati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kúb Frazemi s sestavino kúb:
kàj/kdó na kúb

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

lȃšč, f. v izrazu: na vso lašč, eigens, besonders: na vso lašč sem prišel, ich bin eigens zu dem Zwecke gekommen, Polj.; deček se na vso lašč dobro uči, besonders gut, Polj.; hiša mi je na vso lašč narejena, ganz nach Wunsch, Notr.; — prim. nalašč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

lomíti lómim nedov. (ī ọ́)
1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez koleno in jo lomil jo poskušal zlomiti; v jezi je divjal in lomil pohištvo grdo ravnal z njim, ga razbijal; pod težo se je deska začela lomiti je začela kazati znake, da se bo prelomila / ekspr.: pomol je lomil valove; morje se lomi ob pečinah; pren., knjiž. val ekspresionizma se je že lomil
// s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj: otroci lomijo mladike v grmu; burja lomi ledene sveče; veter je lomil veje; veje se lomijo pod težkim snegom; lomiti koruzo lomiti koruzne storže s stebla / lomiti granit, kamen, marmor pridobivati uporabne kose iz žive skale
2. nav. 3. os. povzročati zvijanje telesa, udov: spet ga lomi božjast; krč jo lomi; vse telo mu lomijo krči / brezoseb.: včeraj ga je spet lomilo imel je napad božjasti; ekspr. gledalce je kar lomilo od smeha zvijali, pripogibali so se / z oslabljenim pomenom otrok ni zdrav, božjast ga lomi ima božjast, je božjasten
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza ga lomi; krčevit jok jo je lomil; togota ga lomi / jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen jezi se; taka radovednost me lomi, da moram pogledati
// polaščati se, lotevati se: komaj gleda, tako ga lomi spanec / kašelj ga je začel lomiti; že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal
4. publ. odpravljati, premagovati, uničevati: lomiti preživele nazore; lomiti stare družbene odnose, tradicijo; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; predsodki se lomijo
5. slabš. slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki: za silo je lomil angleščino; lomil je celo nekoliko po slovensko
6. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga bo še naprej lomil, bo izključen; mladina ga lomi / to smo ga lomili / njegova žena ga lomi z drugimi; lomi ga, kot da ne bi bil poročen se družabno, erotično izživlja
// delati napake: igralec ga je pri premieri lomil; pri šolski nalogi sem ga strašno lomil / godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil / trdil je, da ga trgovina lomi
7. publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se
8. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: menda se bosta ločila. Ne lomi ga; ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi; tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš
● ekspr. težko delo človeka lomi zelo utruja; pog., ekspr. letos ga vreme lomi je slabo, nestalno vreme; zastar. tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo belim; knjiž. pili sta kavo in lomili bel kruh jedli; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup; ekspr. pri tej nalogi si bo lomil zobe jo bo težko reševal; ekspr. medved je lomil skozi goščavo lomastil; knjiž. razbojniki lomijo v hišo vdirajo, vlamljajo
♦ agr. lomiti lan s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva; fiz. prozorno telo lomi svetlobo povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase; tisk. lomiti urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani); usnj. lomiti usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo

lomíti se

biti lomljiv:

koruzni kruh se lomi

/ lasje, nohti se mu lomijo

ekspr.

pripogibati se, zvijati se:

ponižno je pozdravljal in se lomil v pasu

tako so se smejali, da so se kar lomili

/ lomiti se od smeha, v joku, v smehu

biti ostro ukrivljen:

črta se lomi

reka se lomi

cesta se lomi navzdol

rov se ostro lomi

/ topol meče dolgo senco, ki se lomi ob zidu

♦

fiz. svetloba, zvok se lomi spreminja smer pri prehodu v drugo snov

knjiž.,

ekspr.

izgubljati trdnost, moč:

njen ponos se lomi

doslej ustaljena praksa se je začela lomiti

njegova upornost se lomi

/ lomiti se v sebi

●

glas se mu je lomil od ganjenosti, razburjenja govoril je pretrgano, s prekinitvami; ekspr. ob tujem izrazu se mu je lomil jezik težko ga je izgovarjal; ekspr. v njem se vse maje in lomi doživlja velike duševne krize; ekspr. dve uri sem se lomil po tistem kamenju (težko) hodil

lomèč

-éča -e:

jokala je, lomeč (si) roke

plaz se vali v dolino, lomeč smreke kot bilke

stal je v zadregi, lomeč v roki vžigalico

pokanje lomečega se ledu

lómljen

-a -o:

lomljena vrsta hiš

/ lomljeni kamen; lomljeni oklepaj iz dveh ležeči črki V podobnih znakov; lomljena črta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

máčji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na mačke: mačji glas, rep; mačja šapa / mačja trdoživost / ekspr.: z mačjimi koraki se je bližal hiši tiho, neslišno; imeti mačje oči dobro videti v temi; imeti zelenkaste, podolgovate oči
// v zvezi mačja bolezen zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke, med. mikrosporija: mačja bolezen lahko traja več tednov ali mesecev
● ekspr. to ni mačji kašelj to ni majhna, nepomembna stvar; slabš. narediti komu mačjo godbo dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
♦ bot. mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria; mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; grad. ulica je tlakovana z mačjimi glavami s kroglasto zaobljenimi večjimi kockami ali kamni; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; zool. mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka

máčje

prisl.:

mačje uren

po mačje je splezal na drevo

sam.: nekaj mačjega je v njenem izrazu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

máčji -a -e (ȃ) ~i kremplji; poud. bližati se z ~mi koraki |tiho, neslišno|; avt. žarg. ~e oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
máčje -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njenem izrazu
po máčje primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ splezati na drevo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Mala ali velika začetnica oz. »firer« ali tudi »Firer«?

Pri prevodu romana irskega pisatelja Johna Boyna The Boy at the Top of the Mountain imam dilemo glede zapisa Führer za Adolfa Hitlerja, ki je eden ključnih likov romana. V besedni zvezi »mein Führer«, ki se pojavlja v premem govoru, mora tudi v slov. prevodu ostati izvirni nemški zapis. Za druge primere pa se mi zdi ustrezen slovenski zapis firer – in to z malo začetnico, kakor ima SP in kakor najdem v vrsti primerov v korpusu Nova beseda. Glede tega pa je morda mogoče imeti pomisleke.  Poimenovanje Hitlerja s Führerjem/firerjem je v romanu zelo pogosto, nikoli pa kontekst ne upravičuje slabšalnega prizvoka, ki ga zapisu firer pripisuje SP.  Če bi bil dopusten zapis Firer, bi ta slabšalni prizvok morda odpadel, vendar zapisa z veliko začetnico v Novi besedi nisem našel. Zaradi zame nujne primerjave s prevodom »Dečka v črtasti pižami«, pripomnim, da se tam pojavlja Furer (iz otroških ust), pisano z veliko začetnico – vendar sta tam tako pisana tudi Mama in Očka, medtem ko sem v svojem prevodu odločen, da sta maman in papa zapisana z malo začetnico (v izvirniku sta z veliko). 

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

mésto Frazemi s sestavino mésto:
iméti glávo na právem méstu, iméti srcé na právem méstu, postáviti stvarí na právo mésto, srcé na právem méstu, véčno mésto

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Metonimija: zamenjava avtorja z delom in primernost za rabo v knjižnem jeziku

Če nekaj povzemamo (ali se imenuje) po izumitelju, raziskovalcu in podobno, ali lahko rečemo le »po tem in tem« – npr. razlaga nastanka vode po Daltonu – ali bi morali reči npr. »povzeto po Daltonu« ali »navedeno po Daltonu« ali celo »povzeto po Daltonovih dognanjih«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

minúta Frazemi s sestavino minúta:
čákati na svôjih pét minút [sláve], do minúte natánčen, do minúte natánčno, do minúte tóčno, dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút, pét minút pred dvanájsto, storíti kàj pét minút pred dvanájsto

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

momȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

múka -e ž (ú)
1. nav. mn., ekspr. trpljenje, bolečina: lajšati muke bolnikom; zvijati se od muk; duševne muke; prestajati nečloveške, peklenske muke / vsak korak mu je v muko mu povzroča bolečino; umirali so v mukah / trpeti muke
// kar povzroča trpljenje, bolečino: vsak korak je bil zanj muka; vse muke, ki so mu jih pripravili, ga niso zlomile; pogumno pretrpeti muke / izpraševali so ga med mukami med mučenjem
● star. dati koga na muke mučiti ga; knjiž. grozote vojne je upodobil v muki poginjajočega konja v izrazu, položaju, ki kaže trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. trpeti Tantalove muke zaman želeti dobiti, doseči to, kar je na dosegu
2. nav. ekspr. neprijetnost, težava, trud: od posestva niso imeli koristi, pač pa samo muko / rad bi se rešil te muke, da bi se moral z njim pogajati / napraviti kaj brez muke z lahkoto, lahko; dihati, vleči z muko s težavo, težko / v povedni rabi: muka je brisati prah z vseh teh okraskov; muka je poslušati glasbo v tej žalostni hiši; elipt. prenašati jo ves dan, prava muka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Naglaševanje besede »granola« in zveza »peta dlani«

Zanima me, kako se naglasi beseda granola: na a ali na o? Sama naglašujem na a. Imam še eno vprašanje: pri pilatesu inštruktor pravi, naj peto dlani naslonimo na obroč. Gre za spodnji del dlani. Ali menite, da gre tu za tretji pomen besede peta, razložen v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Naj uporabljam raje »dalje« ali »naprej«?

Beseda dalje proti besedi naprej. Nekako boljša se mi zdi uporaba besede naprej, tako da v svojih besedilih uporabljam kratico itn. (in tako naprej) namesto itd. (in tako dalje). Prednost besedi naprej proti besedi dalje pa dajem zato, ker je uporaba besede dalje nekoliko zamrla v pogovornem jeziku. Malokdo reče, recimo, Grem dalje, ampak marsikdo pa reče Gremnaprej.

Kakšno je vaše mnenje glede tega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Naj upoštevam SP 2001 ali SSKJ2?

Kaj naj upoštevam SSKJ 2 ali SP?

V SSKJ 2 piše, da se beseda košarka lahko naglasi na dva načina (košárka tudi kóšarka), v SP pa je napisan samo en naglas (košárka). Kako moram prebrati naslednjo poved? Gledal sem (košárko ali kóšarko?).
V SSKJ 2 ni besede nogometašinja, temveč nogometašica, SP pa podpira ravno obratno, torej besedo nogometašinja. Gigafida kaže občutno več zadetkov za nogometašico.
SSKJ 2 daje prednost izrazu jahalka, SP pa izrazu jahačica.

Enako vprašanje se mi postavlja tudi pri besedah citrarka ali citrarica, mišak ali mišek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nasprótje -a s (ọ̑)
1. pojav ali stanje, ko se kaj po bistvenih lastnostih razlikuje od določenega: v njegovih trditvah je precej nasprotij; odpraviti, omiliti nasprotja; izgladil je na prvi pogled veliko nasprotje; v stranki je prišlo do nasprotij; družbena, nacionalna, politična, razredna, socialna nasprotja; nasprotje med besedami in dejanji; nasprotje med mladimi in starimi; nasprotja v izpovedbah prič; knjiž. Indija je dežela nasprotij / priti v nasprotje s predpisi, z zakonom; to je v nasprotju z logiko, moralo, s prej povedanim; ekspr. to je v kričečem nasprotju z njegovimi težnjami; ravnati v nasprotju s predpisi
♦ soc. enotnost nasprotij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
2. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: njegova zadnja umetniška zbirka je nasprotje prejšnji; nasprotje izrazu dober je slab; tema v Župančičevi poeziji se pojavlja le kot nasprotje luči
// ekspr., navadno s prilastkom kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen: sin je pravo nasprotje očeta; dekle je živo nasprotje svoje družine
● evfem. zaradi meje sta si prišla v nasprotje sta se sprla; pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna; publ. v nasprotju s prvo tekmo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila v prvi tekmi je zmagala, drugo pa je izgubila; nasprotja se privlačujejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Negativni prizvok pri izrazu »pravoslavec«

Izraz pravoslavec pogosto zaznavamo kot slabšalen. Ali je ta domneva upravičena?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nèmíl -a -o; bolj ~ (ȅȋ ȅí ȅí; ȅȋ) ~ glas; star. ~ gospodar neusmiljen, neprizanesljiv
nèmílo -ega s, pojm. (ȅí; ȅȋ) nekaj ~ega v njegovem izrazu
nèmílost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ) poud. biti žrtev direktorjeve ~i |nenaklonjenosti, nejevolje|; pasti v ~ pri kom |zameriti se komu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nìt Frazemi s sestavino nìt:
Ariádnina nìt, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, [kot] rdéča nìt, vléči se kot rdéča nìt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

novátorstvo -a s (ȃ)
1. dejavnost novatorjev: podpirati novatorstvo; uspehi na področju novatorstva
2. nav. ekspr. uvajanje novega zlasti v umetniško, literarno delo: oblikovno novatorstvo; novatorstvo v pesniškem izrazu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

novátorstvo -a s, pojm. (ȃ) podpirati ~; ~ v pesniškem izrazu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

odbijajóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~e vedenje
odbijajóče -ega s, pojm. (ọ́) imeti nekaj ~ega v izrazu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

odbíjati -am nedov. (í)
1. z udarcem, udarci odstranjevati: odbijati žebljem konice; steklenicam je odbijal vratove, namesto da bi jih odpiral; odbijati s kladivom / odbijati sodom čepe izbijati
2. z udarcem, sunkom ob kaj premikajočega se povzročati spremembo smeri: odbijati žogo z glavo, roko / lokomotiva odbija vagone; krogli sta se odbijali / skala odbija valove
// fiz. spreminjati smer valovanja v prvi snovi ob vpadu na mejo druge snovi: odbijati svetlobo, zvok; zvok se odbija
// fiz. delovati na drugo telo z odbojno silo: odbijati delce z enakim nabojem; enaka električna naboja se odbijata
3. s svojo aktivnostjo preprečevati uspeh nasprotne aktivnosti: odbijati napade; odbijati udarce / odbijati nasprotnika / odbijači odbijajo sunke blažijo
4. vzbujati negativen, odklonilen odnos: tak način pouka učence odbija; njegov hladni nastop jo odbija
5. ekspr. odklanjati, ne sprejemati: njegova darila odbija / vsa vabila dosledno odbija / publ. odbijati misel na izpit izogibati se je
6. zmanjševati vsoto za določen znesek: odbijati davek od honorarjev; odbijati prispevke od osebnih dohodkov
7. bleščati se, svetiti se od nase padajoče svetlobe: jezerska gladina odbija svetlobo; kapljica odbija sončne žarke
8. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas; biti1: ura odbija dvanajst / nihalo odbija svoj tiktak

odbíjati se

zaradi udarca, sunka ob kaj spreminjati smer premikanja:

dežne kaplje se odbijajo od tal

zrnca peska se odbijajo od blatnika

valovi se odbijajo od skal

svetiti se, kazati se na površini česa:

svetloba lune se odbija na vodni gladini

ekspr. izrazito se odražati, kazati: obrisi tovarne se temno odbijajo v mraku; stolp se ostro odbija od neba

●

klici so se odbijali od skal so odmevali

odbijajóč

-a -e:

odbijajoč udarce, so se umikali

njena odbijajoča hladnost ga je žalila

odbijajoče vzdušje

prisl.: odbijajoče nastopati, se vesti

sam.: v izrazu ima nekaj odbijajočega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

O izrazu »apartheid« ali »aparthajd« v slovenščini

Zanima me, ali naj se izvorno afrikanski izraz apartheid v našem jeziku prednostno zapisuje kot apartheid ali podomačeno kot aparthajd.

V Geografskem terminološkem slovarju so prednost dali podomačenemu zapisu, ki pa se očitno (še) ni uveljavil v rabi. Prav tako ni naveden v SSKJ2. Obenem pa naj bi se po splošnem načelu zapis sčasoma prilagodil slovenskemu izgovoru.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

O izrazu »komorbidnost« in sopomenki »soobolevnost«

Na spletu sem zasledil zapis ko-morbidnost ... https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/starejsi-od-60-let-ki-kazejo-blage-znake-novega-koronavirusa-bodo-testirani/518096 Ali je zapis z vezajem ustrezen in kaj natančno pomeni ta izraz?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

O izrazu »prostor-čas«, izražanju svojine pri poimenovanju patentov in izumov ter »miselnem preizkusu«

Za slovensko wikipedijo sprašujem o pravilni rabi besedne zveze 'prostor-čas' iz fizike Einsteinove splošne teorije relativnosti. Takšna besedna zveza je, predvsem, v poljudnoznanstvenih zapisih že kar nekaj časa uveljavljena. Lahko bi se uveljavilo npr. tudi pisano skupaj – 'prostorčas', ali pa se ognilo z nekakšno ustreznico, kot je npr. 'prostor Minkowskega'. V drugih sklonih pa so več let nazaj sklanjali 'prostor-časa', sedaj pa se pojavlja, tudi oblika 'prostora-časa' in se prvi del tudi sklanja (pmslm, čisto odveč). V pridevniški rabi je tako kot pri 'znanstveni fantastiki' – 'znanstvenofantastičen', tudi pisano skupaj – 'prostorskočasoven', 'vektorskomatrični pridukt', ...

In še eno vprašanje. Največkrat so izreki/teoremi, domneve/hipoteze, pojavi/fenomeni/efekti/učinki ipd. poimenovani po eni osebnosti. Npr., seveda 'Pitagorov izrek', 'Murphyhev zakon'. Pri ruskih, ukrajinskih, ... priimkih je velikokrat lepše, ustreznejše, pravilneje npr. 'roman Dostojevskega' (sicer so nekdaj zapisovali tudi 'Dostojevskega ~'), 'enačba Ostrogradskega'. Pri dveh sorodnih priimkih je, verjetno, možno več oblik – 'izrek Ostrogradskega in Gaussa' ali še 'Ostrogradski-Gaussov izrek'. Pri še več priimkih pa je tako tako. Npr. 'enačba Wheeler-Feynman-Smirnova', 'enačba Wheelerja, Feynmana in Smirnova', ali pa pogosto kar kratično, 'enačba WFS'. Wikipedija ima nekaj svojih pravil, ki pa so lahko ohlapna, neustrezna, zato je včasih pomoč strokovnjaka zelo dobrodošla, saj se v virih lahko pojavlja več oblik, prav tako mogoče neustreznih.

Ter nazadnje še: ali zvezi 'miselni preskus' in 'miselni preizkus' nista mogoče enakovredni? V več različnih virih in sotvarjih/konceptih se pojavljata obe obliki.

Za morebitne zadovoljujoče in uporabne odgovore se vam v naprej zahvaljujem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Omogočitvene tehnologije
Ali je termin omogočitvene tehnologije primeren izraz za angleški termin enabling technologies ? Doslej se na tem področju še ni ustalil noben izraz, prevajalka, ki je postavila vprašanje, se je v konkretnem prevodu odločila za izraz spodbujevalne tehnologije (predlagala je tudi prevod katalitske tehnologije ). V slovenščini so doslej prevajalci uporabili še naslednje možnosti: obetavne tehnologije , tehnologije , tehnologije omogočanja , tehnologija, ki omogoča , temeljna tehnologija . Izraz je v angleščini že zelo uveljavljen, tako v ednini kot v množini. V nemščini se uporablja izraz Sprungbretttechnologien , prevajalcem v EU-institucijah se zdi izraz odskočne tehnologije vprašljiv, saj ne ponuja nobene predstave (kam bi kakšna tehnologija lahko odskočila). V enem od dokumentov EU so uporabljeni naslednji izrazi v slovanskih jezikih: SK: podporne tehnologije; CS: podporne tehnologije; PL: nowatorskich technologii; BG: tehnologii s goljam (velikim) potencial. Izraz je na prvi pogled v angleščini popolnoma razumljiv, vendar ne omogoča takojšnjega (dobesednega) prenosa v slovenščino. Izraz spodbujevalne tehnologije je sicer približna sopomenka, vendar prezre osnovno pomensko sestavino začetka, torej omogočanje. Zaradi potencialne metaforičnosti prav tako ni primerno uporabiti obetavne tehnologije , zaradi prevelike splošnosti pa tehnologije brez vsakega prilastka. Rešitve z desnim prilastkom ( tehnologije omogočanja; tehnologija, ki omogoča ) so načeloma manj primerne za terminološko rabo. Izraz označuje tehnologije, ki omogočajo večji napredek, preboj, učinek ... v zelo kratkem času. Evroterm ponuja prevod prebojne tehnologije , ki je prav tako metaforičen. Na brskalniku za omogočitvene tehnologije najdemo 72 zadetkov, za enabling technologies na slovenskih spletnih straneh 821 zadetkov, za prebojne tehnologije pa 57 zadetkov.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Opredelitev obrtne dejavnosti

Kako se tolmači obrt?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

oprostíti -ím dov., opróstil (ī í)
1. narediti, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa: oprostiti koga kake dolžnosti; oprostili so ga plačevanja davkov; oprostiti koga vojaške službe / oprostili so ga davkov
2. s sodbo odločiti, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen: sodišče ga je oprostilo
♦ pravn. oprostiti obtožbe s sodbo odločiti, da obtoženec ni storil kaznivega dejanja, da ni kazensko odgovoren ali da dejanje ni kaznivo
3. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: oprostiti komu zamudo; vse mu je oprostila; ekspr. ni si mogel oprostiti, da je bil tako nepreviden / oprostiti komu žalitev odpustiti / kot vljudnostna fraza pijan je bil, oprostite izrazu, kot krava
4. v medmetni rabi izraža vljudnost
a) pri nagovoru: oprostite, da vas motim; oprostite, koliko je ura
b) pri ugovarjanju, zavrnitvi: on je to storil! Oprostite, to je nemogoče; oprosti, to pa že ne bo držalo
// izraža opravičilo: oprosti, nisem mislila tako hudo; oprostite, da sem tako pozen
// izraža začudenje, nejevoljo: oprostite, tega pa res ne razumem; oprosti, to je pa že preneumno
5. star. narediti prosto, svobodno: napadli so jetnišnico in oprostili jetnike; oprostiti talce / pogumno so se bojevali in oprostili celo predmestje osvobodili
// rešiti, umakniti: oprostila je svojo dlan iz njegove; nestrpno se je oprostil njenega objema / oprostil se je strahu, zadrege

oprostíti se

narediti, da je razumljivo, možno kako ravnanje, vedenje:

oprostila se je, ker je morala za trenutek iz sobe

/ oprostil se ji je zaradi zamude

oproščèn

-êna -o:

trije so bili obsojeni, dva pa oproščena

vse mu je bilo oproščeno

biti oproščen davkov

bil je oproščen vojaške službe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

O samostalniku »glorija« v SSKJ

Kako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pavlíha (Pavlíha) Frazemi s sestavino pavlíha (Pavlíha):
bíti kómu za pavlího, bíti pavlíha, igráti pavlího, iméti kóga za pavlího, postáti pavlíha

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Personalizirano presejanje
Na Onkološkem inštitutu se ukvarjamo s presejanjem za raka dojk, tj. zgodnjim odkrivanjem raka pri osebah, ki so navidezno sicer zdrave. Področje znotraj presejanja je presejanje, ki temelji na ogroženosti vsakega posameznika. Gre za razdelitev zdravih posameznikov v več skupin glede na stopnjo njihove ogroženosti z rakom, ki so deležni rednih preventivnih pregledov (presejanj) po različnih protokolih, prilagojenih vsaki skupini posebej. V angleščini se za to uporablja več poimenovanj: risk-based screening, personalized screening, tailord screening in stratified screening . V slovenščini se za ta pojem prav tako uporablja več ustreznikov, npr. personalizirano presejanje, prirejeno presejanje, individualizirano presejanje, naosebljeno presejanje, presejanje na podlagi ogroženosti . Radi bi izbrali ustrezno poslovenjeni termin. Ker se to področje presejanja v Sloveniji vedno bolj uveljavlja, se zavedamo pomembnosti slovenske terminologije, ki se bo uporabljala tudi naprej, zato nas zanima, kateri slovenski termin za omenjeni pojem izbrati.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Pírov Frazemi s sestavino Pírov:
Pírova zmága

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Pisanje skupaj ali narazen: »na zdravje«

Kako se pravilno uporabi beseda na zdravje? Skupaj ali narazen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Pisec ženskega spola je ... piska?

V današnjem Večeru me je zmotil izraz piska v pomenu pisec ženskega spola. Na spletni strani Fran te besede sploh ni. Ali je pravilna oziroma, kako se reče piscu v ženski obliki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Politična korektnost izraza »črnci«

Je beseda črnec/črnci politično korektna? Ali je bolje uporabiti besedo črnec ali temnopolti (človek)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Pomen besede »poligon«

Zanima me, ali se lahko poligon uporablja v pomenu 'tekmovanje na pripravljeni progi z različnimi vajami na vmesnih postojankah'. Primer: V soboto je v Kranjski Gori potekala prva izvedba poligona "Kekec", v nedeljo pa se je dogodek zaključil s poligonom za najmlajše.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Pomenska razlika med glagoloma »poškodovati« ali »raniti«

Pri izrazu poškodovati me vedno strese, saj se mi zdi, da to ni primerno izražanje za rane, ki jih utrpijo človeška bitja. Menim, da ni mogoče reči, da si človek poškoduje del telesa. Poškodujejo se predmeti, stvari, n. pr. pohištvo, orodje, prometna signalizacija; ljudje pa se po mojem čutenju ranimo, saj naše telo ni zgolj nek predmet, ki je utrpel poškodbo, temveč del mene samega. Zato tudi ne morem reči, da sem jaz poškodovan, temveč sem ranjen ali pa imam zlomljeno nogo ali pa trpim za določeno boleznijo ... Tudi v tujih jezikih lahko opazimo podobno razlikovanje med človeškimi ranami in poškodbami stvari. Zato morajo naši slovarji vedno navesti pojasnjevalno opombo, n.pr.: >poškodovati (raniti) - verletzen, verwunden.<

Zavedam se, da v slovenščini morda manjka kakšen dodaten izraz (kot na primer: to injure, to hurt), ki bi opisal splošno poškodbo</>ranjenost< ljudi v primerih, ko ne gre za odprte telesne rane. Toliko bolj ironično je, če v primeru strelskih ran govorimo o poškodbah. Govoriti pavšalno o poškodbah, močno spominja na policijska poročila o dogodku, kjer uporabijo pač eno in isto službeno formulacijo zgolj z namenom, da standardizirajo poročilo.

Zato menim, da bi bilo dobro opozoriti na razliko v uporabi besedišča za primere človeških žrtev, saj menim, da s tem posredno izrazimo človeško dostojanstvo. Samo želim si lahko, da bi tako razlikovanje postalo del merodajnih slovenskih slovarjev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Porabnik
Glede na SSKJ menimo, da sta potrošnik in porabnik sinonima ('kdor kaj porablja'). Na področju živinoreje v kontekstu porabe živil govorimo o porabnikih . Ali je to ustrezno? Predvidevamo, da so ekonomisti bolj naklonjeni izrazu potrošnik .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Potémkinov/Potjómkinov Frazemi s sestavino Potémkinov/Potjómkinov:
Potémkinove vasí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Prevajanje: imena oceanskih področij

Pri prevodu besedila sem naletela na meni neznane besede in kolebam pri slovenskem izrazu. Gre za ocean, razdeljen po plasteh. Pasovi imajo v angleščini naslednja imena: epipelagic, mezopelagic, bathypelagic, abyssopelagic in hadopegiczone.

V ribištvu uporabljajo besedo pelagično, zato sem prevedla v epipelagični, mezopelagični, batipelagični, abisopelagični in hadopelagičnipas.

Žal ne vem, kakšen je izvirni samostalnik -- epipelag ali epipelagic (morda je končnica ic pridevniška). Če gre za epipelag, bi lahko bilo epipelaški. Kaj priporočate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

prislôvni prislôvna prislôvno pridevnik [prislôu̯ni]

ki je v zvezi s prislovom 1.

STALNE ZVEZE: prislovna besedna zveza, prislovna zveza, prislovno določilo
ETIMOLOGIJA: ↑prislov

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pristávek -vka m (ȃ)
1. kar se k čemu na koncu pove, napiše: pristavek, da ta spis ni prevod, je nepotreben; pristavek k razlagi, zapisniku / denar je vzel s pristavkom, da ga bo vrnil s pripombo
2. izraz, ki se navadno pristavlja h kakemu izrazu: uporabljati ob imenu pristavek gospod; ta izraz se uporablja zlasti kot pristavek
3. jezikosl. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica: pristavek in prilastek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

promèt informácij -éta -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Protipomenka za pridevnik »ločen«

Katere so v slovenščini protipomenke za besedo ločen. Možne odgovore sem našel na spletu, vendar se mi ne zdijo dovolj strokovni.

Na primer: ABC Slovar sopomenk

mešanico, premešamo, premešamo, združiti, poenotiti, povezavo, skupaj, se pridružijo, skupnih, pridružile, priloženi, povezani, enoten, združeno, neprekinjeno.

Zanima, me torej katere bi bile možne uporabljene besede z nasprotnim pomenom v izrazu država in cerkev sta ločeni, poleg izraza nista ločeni seveda.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

púška Frazemi s sestavino púška:
metáti púško v korúzo, napét kot púška, vréči púško v korúzo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Raba predloga ob samostalniku »kras«

Kadar imamo v mislih kras kot značilno obliko apnenčastega sveta, kraški svet (torej kras z malo začetnico), je v povedih bolj pravilno rabiti besedno zvezo v krasu ali na krasu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Razlaga besede »tekočina« v SSKJ

Opazila sem, da je v spletni verziji SSKJ beseda tekočina definirana kot snov z gladino. Fizikalno to ne drži – med tekočine spadajo kapljevine, snovi z gladino, ki lahko zaradi te lastnosti tvorijo kapljice, in plini, snovi brez gladine.

Prosim, če lahko definicijo pregledate in po možnosti popravite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

razširjajóča razlága -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

román Frazemi s sestavino román:
pogróšen román, šúnd román

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Sklanjanje imena »Zmago Jelinčič Plemeniti«

Kako se sklanja Zmago Jelinčič Plemeniti – glede na to, da Plemeniti ni plemiški naziv, temveč priimek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Sklanjanje in zapis besedne zveze »70-odstotni alkohol« z nečrkovnimi znamenji

Zanima me pravilni zapis besedne zveze 70 % alkohol. Ali se v povedi Dodajte 1 liter 70-% alkohola, zaprite posodo in jo shranite v hladnem in temnem prostoru 2 tedna piše besedno zvezo z vezajem ali brez?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

skriválnica Frazemi s sestavino skriválnica:
igráti se skriválnice [s kóm/čím], íti se skriválnice [s kóm/čím]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Slovenjenje izraza »konvencije«

Kako bi najbolj ustrezno ponašili slab prevod iz angleščine konvencije v množini, v smislu običajev tradicije v množini, v frazi dobre tradicije?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Slovenjenje izraza »make up«

Zanima me nekaj več o slovenjenju besede make up. Zakaj povzroča toliko težav? Vnaprej hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Slovenska ustreznica sh. izrazu »prepad«

Zanima me, ali v slovenskem jeziku obstaja ustreznik za srbohrvaški termin prepad? Termin označuje hiter vojaški napad, katerega namen je uničiti oziroma onesposobiti nasprotnikov položaj ter se umakniti, še preden bi nasprotnik utegnil na napad odgovoriti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Slovenska ustreznica za »afterparty«

Imamo kako lepo besedo za after (zabavo/neuradno srečanje po prireditvi, svečanem dogodku ipd.)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Slovenska ustreznica za »pirsing«

To je beseda, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi. Nisem pa še zasledil, kako se po slovensko reče temu izrazu. Ali se je ta beseda že dovolj poslovenila, da bi jo lahko poimenovali pirsing? Ali je tuja oblika ustreznejša? V SSKJ-ju ne zasledim ne enega ne drugega izraza, drugje v rabi pa obe varianti. Kaj vi pravite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Slovenski izraz za »citylight«

Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za plakate citylight. Že vnaprej hvala za odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Smučarsko kolo
Zanima nas slovensko poimenovanje za angleški termin skibike . Gre za športni rekvizit, sestavljen iz okvirja, na katerega so pritrjene smuči, namenjen za drsenje po snegu. Način uporabe deluje analogno vožnji s kolesom po klancu navzdol, vendar se razlikuje v uporabi tehnike karvanja. Nagibanje se doseže s prenosom sile z enega robnika na drugega, medtem ko krmilo skrbi za smer vožnje. Obstajata dve glavni vrsti tega rekvizita, in sicer taka, ki ima smuči postavljene ena za drugo (ang. snowscoot ), in taka, ki ima tri smuči – dve zadaj in eno spredaj (ang. snowtrike ). Za angleški termin skibike predlagamo slovenski izraz smučnik , za angleški termin snowscoot enosledni smučnik , za angleški termin snowtrike pa trosledni smučnik . Kaj menite?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Sopomenke izrazu »metabolizem«

Ali je samo presnova sopomenka metabolizmu, ali je lahko sopomenka tudi prebava. V Franu piše samo sopomenka presnova, v drugih slovarjih pa tudi prebava.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Stičnost številke in simbola: izražanje dimenzij

Pogosto se soočamo z dimenzijami produktov. Kakšna navedba je slovnično pravilna oz. sprejemljiva?

Npr.:

5x5 cm
5 x 5 cm
5cmx5cm
5 cm x 5 cm

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

suverén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. politično neodvisen, samostojen: suveren narod; suverena država; ta kneževina je suverena
2. vrhoven, najvišji: imeti suvereno oblast / suverene pravice delovnih ljudi in občanov / suverena pravica države, da sama ureja svoje notranje zadeve
3. ekspr. ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost: pisatelj je bil suveren oblikovalec jezika; suveren organizator; pri vožnji je suveren
// ki vsebuje, izraža tako obvladanje: suverena igra tega igralca / slike, suverene v izrazu
4. knjiž. popoln, vsestranski: avtorjevo obravnavanje tega obdobja je suvereno / prepričanje, da je človeško mišljenje suvereno
5. knjiž. vzvišen, dostojanstven: suveren nasmeh, pogled; v preziru je bil izzivalno suveren
● knjiž. umetnik je pri izbiri snovi suveren neodvisen, svoboden; knjiž. suverena prepričanost o čem samozavestna; knjiž. imeti do česa suvereno in kritično stališče samostojno

suveréno

prisl.:

suvereno nastopati, odločati

suvereno odigrana vloga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Tehnološke pravice
Kateri slovenski izraz in katera slovenska zveza ustrezata angleškemu izrazu technology oz. zvezi technology rights iz Uredbe o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine sporazumov o prenosu tehnologije?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Teleignoriranje
Sem absolventka magistrskega študijskega programa Zakonski in družinski študiji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V magistrski nalogi se ukvarjam z relativno novim pojmom, ki ga v angleščini označuje termin phubbing . Phubbing je tvorjen iz besed phone in snubbing in poimenuje vedenje, ko oseba zaradi uporabe pametnega telefona ob neposrednem druženju zanemarja oziroma ignorira druge osebe. Ker bom v magistrski nalogi raziskovala omenjeno vedenje, poleg tega bo izraz uporabljen tudi v naslovu, me zanima, kako naj angleški izraz primerno prevedem v slovenski jezik. To se mi zdi pomembno predvsem zato, ker menim, da bo glede na pojavnost vedenja izraz v prihodnje uporabljalo vse več slovenskih raziskovalcev. Zato bi bilo smiselno ustvariti enotno poimenovanje. Sama sem zaenkrat razmišljala, da bi uporabila izraz mobignoriranje ali pa kar angleški izraz. Prosim vas za nasvet oziroma napotke, kako naj rešim opisani izziv.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Telesna pripravljenost
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin physical fitness , ki označuje stanje dobrega telesnega počutja ter sposobnost opravljati športne in druge telesne dejavnosti. Po mnenju strokovnjakov so izrazi kondicija , telesna pripravljenost in gibalne sposobnosti že zasedeni, zato predlagajo izraz gibalni fitnes . Kaj menite o tem izrazu oz. kaj predlagate?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Točkovnik
Sestavni del vloge v habilitacijskem postopku na Univerzi v Ljubljani je tudi obrazec z imenom Pregled dela in točkovalnik . Opozorili so nas, da je pravilno točkovnik in ne točkovalnik . Gre za tabelo, v katero se po vnaprej določenih merilih vpisujejo dosežki kandidata, ki se točkujejo. Prosimo za vaše mnenje.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Trajnostna konstrukcija
Kateri slovenski termin bi utrezal angleškemu izrazu sustainable structure ? Termin označuje konstrukcijo oz. stavbo, ki podpira oz. omogoča trajnost, ekološko sprejemljivost, nosilnost in primernost za uporabo. Ali je pridevnik trajnostni ustrezen prevod angleškega pridevnika sustainable ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Ujemanje pri matematičnih izrazih

Zanima me, ali sem v naslednjem primeru ob števniku uporabil ustrezen sklon samostalniške zveze:

Postopek izvedemo z 〖10〗^4 računskimi operacijami.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ustréznik -a m (ẹ́)
1. knjiž. kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim: to zdravilo je ustreznik več drugim zdravilom
2. jezikosl. jezikovni element, ki ustreza določenemu elementu v drugem jeziku, jezikovnem sistemu: najti ustreznik tujemu izrazu v domačem jeziku / črkovni, glasovni, pisni ustreznik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Vezaj in simbol v pridevniškem izrazu

Rad bi se navezal na vprašanje o stičnosti števke in simbola merske enote, in sicer me zanima, ali lahko po enakem načelu tvorimo tudi pridevniške oblike z okrajšavami merskih enot, denimo 30-m skok (tridesetmetrski skok).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Vključenost besede »futsal« v slovarje

Prosim, da preverite in vnesete v SSKJ tudi besedico FUTSAL. Zakaj? Futsal označuje igranje malega nogometa v dvorani (dvoranski nogomet) s vratarjem in štirimi igralci v polju. Igra se v dvorani. Ime izhaja iz Futebol Sala (brazilsko ali špansko). Pri organizaciji UEFA je označen kot tekmovalni šport in prvenstva http://www.uefa.com/futsal/ Tudi pri nas imamo pod okriljem Nogometne Zveze Slovenije 1. in 2. Slovensko futsal ligo http://www.futsal.si/ Odpiram futsal klub in mi na UE Nova Gorica nočejo priznati imena Futsal v nazivu rekoč, da to ni slovenska beseda, kar je mogoče res, ampak je le-ta že, glede na vse dokaze, ki sem vam posredoval, zelo v uporabi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Vključevanje besed v slovar: »janšizem«

Pred kratkim me je kolega novinar opozoril na novo geslo v omrežni različici Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga v moji tiskani izdaji še ni najti. Gre za izraz janšízem.

Ker gre očitno za politično občutljivo besedo, ki je bila v SSKJ vnesena v politično občutljivem času, me zanima sledeče:

Kako se avtorji SSKJ odločijo, kdaj je neka nova beseda zrela za vnos v slovar? Obstajajo za to kakšni objektivni, merljivi kriteriji ali je to prepuščeno občutku in angažmaju posameznega avtorja?
Zakaj beseda v SSKJ ni označena kot ekspresivna? Glede na to, da se beseda pojavlja izključno v kontekstu kritike ter zaničevanja neke politične usmeritve, glede na to, da pripadniki te politične usmeritve izraz zavračajo in ga smatrajo za zaničljivega, ter ker se izraz uporablja izključno v krogih, ki "janšizmu" niso naklonjeni ter ga zaničujejo, bi znalo pri izrazu iti za čustveno obarvano, ekspresivno besedo. Lahko na kratko argumentirate, zakaj se avtor ni odločil, da besedo v SSKJ označi kot ekspresivno?
Ali obstaja še kakšna druga beseda v SSKJ, ki neko sodobno slovensko politično usmeritev poimenuje po aktivnem slovenskem politiku?

Prepričan sem, vključitev besede v SSKJ temelji na strokovnih argumentih. Z veseljem se bom s temi argumenti tudi seznanil, zato se veselim vašega kratkega pojasnila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Volilna abstinenca
Zanima me, če je besedna zveza volilna abstinenca ustrezna? Zveza označuje neudeležbo na volitvah.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vólja Frazemi s sestavino vólja:
bíti žídane vólje, za bôžjo vóljo prosíti kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vrána Frazemi s sestavino vrána:
[kot] béla vrána, vléči se kot môkra vrána, vrána je kómu izpíla možgáne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Vrednotni cilj
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu value-based goal , ki v psihološkem smislu označuje osredotočenost posameznika na to, da doseže nekaj, kar mu je pomembno. Vrednotni cilj se mi ne zdi ustrezna rešitev, saj ne gre za vrednote. Predlagam termin vrednostni cilj.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Zapis izraza »in house«

Prosim vas za mnenje glede pravilnega zapisa in house. Trenutno se uporabljajo različni načini:

z ležečo pisavo,
vezajem,
narekovaji in navedbo t. i.in-house.

Primeri:

Kot t. i. javna naročila in-house lahko opredelimo tista naročila oziroma razmerja, ko naročnik (zavezanec za javna naročila) podeli naročilo »svojemu« podjetju in mu ni treba iskati naročila »zunaj na trgu«, kar pomeni, da je tako izključena uporaba pravil javnega naročanja.
Instituta naročil in-house direktivi 2004/18 ES in 2004/17 ES normativno nista urejali, ampak se je ta institut razvil s sodno prakso Sodišča Evropske unije.
ZJN-3 ureja štiri možne izvedbe javnega naročanja med osebami v javnem sektorju, in sicer vertikalno »in-house« naročanje ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Zapis »koronavirusa« oz. »korona virusa« skupaj ali narazen in pomen samostalnika »korona«

V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Zloženke s števnikom npr. »štiri-,« »četvero-«

V odgovoru na vprašanje "Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«" ste podali mnenje v zvezi z uporabo zloženk. Ne strinjam se z mnenjem. Trditev, da neka forma prevladuje, je povsem brezpredmetna, saj se zaradi nepravilne rabe izgublja pravi pomen in s tem slabi jezik. Konkretno, četvero- v sestavljankah vedno pomeni štiri različne dele, medtem ko štiri- vedno pomeni štiri enake dele. Primeroma, čevterokotnik pomeni geometrijski lik s štirimi različnimi koti, medtem ko je štirikotnik geometrijski lik s štirimi enakimi koti. Tozadevno razlago se zlahka najde v Splošnem tehniškem slovarju. Niti najmanjšega razloga ni, da bi se ukinilo tovrstno pojmovanje, zlasti pa ne s tezo o pogostosti uporabe. Podobnih besed, katerih pomen se kar izgublja, je še nekaj. Med njimi sta zanesljivo besedi nihče in nobeden, čeprav sem ravno na ti dve že prejel odgovor z vaše strani, a me nikakor ne prepriča. Tudi tu se pojavi razlaga o pogostosti uporabe in enakem pomenu besed. Pa temu ni tako, nekoč sta imeli besedi različen pomen in morali bi ju obdržali.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zožujóča razlága -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Ženska oblika besede »kupec« je »kupka«

Zanima me ustrezna ženska oblika besede kupec (v pravnih besedilih in tudi na splošno). V notarskih besedilih se ponekod pojavlja izraz kupka, najdem pa tudi izraz kupovalka; ponekod uporabljajo tudi nakupovalka. Besede kupka ni ne v SP ne v SSKJ, tudi ne v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Ženska oblika besede »mislec« je »mislica«

Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec? https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Ženska oblika generala je »generalica«?

Prosim za pomoč pri izbiri izraza za žensko nosilko generalske funkcije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.