deklamatóričen -čna -o prid. (ọ́) - 1. ki se da deklamirati: lahke in deklamatorične pesmi / deklamatorični slog deklamatorski
- 2. slabš. vznesen, a vsebinsko prazen: izumetničena deklamatorična proza
izumetníčiti -im dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da kaj ni več v skladu z naravnim, navadnim: pisatelj je v knjigi osebe izumetničil in potvoril;
izumetničiti govor, slogizumetníčen -a -o: izumetničen jezik; te stvari dajejo ulicam izumetničen videz; povest je preveč izumetničena; izumetničeno oblačenje; prisl.: izumetničeno govoriti
nèdoživét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni doživet, ni občuten: nedoživeti dogodki, vtisi; njegov odnos do opisovanih oseb je nedoživet / izumetničena, nedoživeta lirika