izvijáč -a m (á) orodje za odvijanje ali privijanje vijakov, ki imajo zarezo v glavi: odviti z izvijačem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odvijáč -a m (á) izvijač: odviti z odvijačem;
odvijač z izolirano ročico / prinesel je steklenico in odvijač odpirač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
privijáč -a m (á) redko izvijač: priviti vijake s privijačem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sekáč -a m (á) - 1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji
// kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač - 2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led; izvijač in sekač
// nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s sekačem obsekati vejo
♦ vet. velik nož za sekanje roževine na kopitu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
urárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na urarje ali urarstvo: urarska delavnica / urarska industrija, obrt / urarski izvijač; urarske klešče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vijáčnik -a m (ȃ) knjiž. izvijač: priviti vijak z vijačnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
víjec -jca m (ȋ) knjiž., redko izvijač: priviti vijak z vijcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaréza -e ž (ẹ̑) - 1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom: pri rezanju kruha delati zareze na deski; narediti zarezo na poganjku in vstaviti vanjo cepič; označiti kaj z zarezami; globoka, ostra zareza; zareze in jamice
// kar je po obliki tej podobno: vtakniti izvijač v zarezo na glavi vijaka; s kitom zapolniti zareze pri oknu špranje; zareza na dogi utor
// ostre zareze ob ustih, na čelu gube, črte - 2. knjiž. bistvena sprememba, preusmeritev v kakem delovanju, na kakem področju: v njunem dopisovanju je nastala zareza / objava te knjige je prinesla zarezo v njegovo življenje; novi nazori so povzročili zarezo v umetniškem ustvarjanju
// kar povzroči tako spremembo, preusmeritev: ta dogodek štejemo za pomembno zarezo pri uveljavljanju novih pogledov
// čas, ko pride do take spremembe, preusmeritve: leto 1963 pomeni zarezo v povojni liriki - 3. redko glagolnik od zarezati; zarez: hitra zareza v kožo
- 4. lit. odmor v verzu sredi stopice: vrstica z zarezo v sredini; zareza za trohejem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.